Podjetje Iskra Sistemi je vzpostavila tudi radarski nadzor v Mariboru, ki je bil povod za vstajo Mariborčanov in odstop tedanjega župana Franca Kanglerja.

Kot so zapisali pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ima sklenitev javno-zasebnega partnerstva znake korupcije. Odgovorne osebe na občini so zasebnemu partnerju omogočile korist in ravnale koruptivno.

Sporno je tudi, da so pristali na pogodbeno obveznost plačevanja zasebnemu partnerju, kar je v nasprotju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu: "Predvideno je namreč, da se investicija in pričakovani dobiček zasebnega partnerja pridobi iz plačanih glob za pričakovane (množične) kršitve cestno-prometnih predpisov."

Napak v postopku javnega razpisa za projekt Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v MOM je bilo kar nekaj. Na občini tako niso ponovili razpisa, čeprav se je spremenil predmet naročanja, v pogovorih pa je namesto treh sodeloval le en kandidat. Koristi na strani Iskra Sistemov so se tako kar kopičile.

Javni in zasebni interesi tu ne gredo skupaj

Pri KPK menijo, da na področju kaznovalnega prava in drugih področji nadzora javno-zasebno partnerstvo enostavno ni dopustno – interesi zasebnega in javnega partnerja so si namreč nasprotni. "Medtem ko je interes države oziroma lokalne skupnosti (javnega partnerja), da se predpisi čim bolj spoštujejo oziroma da je kršitev čim manj, je interes zasebnega partnerja v tem, da je kršitev čim več, saj to zanj pomeni večji dobiček."

Niso brali aneksa

V odgovoru mariborske občine, pod katerega se je podpisal Kangler, pa so poudarili, da so ob upoštevanju aneksa k pogodbi očitki KPK nerelevantni.

Očitek, da niso strmeli k javnemu interesu, so označili za neutemeljenega. Celoten odgovor mariborske občine si lahko preberete TUKAJ.

Radarje bi odpravil

Konec februarja so mariborski mestni svetniki sprejeli sklep, da z Iskra Sistemi začnejo pogajanja o morebitni prekinitvi pogodbe za sporne radarje. Dan po volitvah so iz Iskre obvestili MOM, da odstopajo od pogodbe po krivdi javnega partnerja, ki se pogodbe ni držal. Zdaj sledi enomesečni odpovedni rok, ki se bo iztekel 18. aprila, po tistem pa, če se ne bodo dogovorili, bo Iskra vložila tožbo za vložena sredstva v višini sedem milijonov evrov, ob tem pa še za odškodnino zaradi prekinitve pogodbe po krivdi občine, poroča STA.

Aktualni mariborski župan Andrej Fištravec pa je pred nadomestnimi volitvami za Žurnal24 dejal, da "radarji nimajo mesta v Mariboru. To bomo odpravili."

Fištravec je danes sporočil, da bo občina vztrajala pri prekinitvi pogodbe. "Zato jo veseli ugotovitev iz poročila KPK, da bodo z državnim pravobranilstvom nadaljevali s postopki uveljavljanja ničnosti pogodbe, kar bi imelo za posledico nične ali vsaj nižje finančne posledice za občino," je zapisal.
Verjame, da bodo odgovorni pripeljani pred roko pravice in bodo odgovarjali za povzročeno škodo občini.

Več sledi ...