Slovenija je letos dosegla oceno 60 (pri čemer rezultat "0" pomeni visoko koruptivnost države, rezultat "100" pa "zelo čisto" državo). To je sicer dve točki več kot lani, a na Transparency International pravijo, da je to pravzaprav v okviru standardne napake, zato ne moremo govoriti o bistvenem napredku. To sicer Slovenijo uvršča na 35 mesto izmed 168 ocenjenih držav. Na ravni EU se je izmed 29 članic uvrstila na 18. mesto.

"Še vedno obstaja mnogo področij, ki sistemsko dopuščajo zlorabe in manjšajo zaupanje v ustanove, kar vsakokrat dokazujejo odmevne afere, naj si bodo povezane z upravljanjem državnega premoženja ali porabo javnih sredstev, nazadnje v visokem šolstvu," je v sporočilu za javnost ob objavi rezultatov indeksa zaznave korupcije poudaril generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.

V Sloveniji pa naj bi tako še vedno obstajale večje pomanjkljivosti pri sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi.

Na rezultate se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Boris Štefanec, in med drugim zapisala, da žal tudi oni pri svojem delu večjega napredka še niso zaznali, korupcija in neprevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja na ključnih funkcijah v politiki, javnem sektorju in drugje je še vedno ena izmed temeljnih ovir Slovenije, da bi dosegla boljši rezultat, kot ga je. Za konkreten premik pa bi potrebovali konkretne ukrepe na vseh ravneh.