Višje sodišče je potrdilo oprostilno sodbo, s katero je bilo maja lani devet posameznikov in dve gospodarski družbi oproščenih očitkov dajanja in sprejemanja nedovoljenih daril, poroča današnji Dnevnik. Gre za Uroša Smiljića, skladiščnika v UKC Ljubljana, dva tamkajšnja zdravnika Rada Janšo in Tomaža Malovrha ter še osem oseb, za katere je tožilstvo trdilo, da so bile vpletene v koruptivno preskakovanje čakalnih vrst. Oprostilna sodba je tako postala pravnomočna.

Priznal, da je hišniku dal 20 tisoč evrov podkupnine

Smiljiću je tožilstvo očitalo, da je v zameno za plačilo ljudem urejal hitrejše operacije in termine pri zdravnikih. Samo eden od obtoženih, Iztok Požar, je na predobravnavnem naroku priznal, da je Smiljiću dal podkupnino 20.000 evrov za operacijo svoje partnerice (dobil je pogojno kazen), preostali pa so krivdo zanikali.

Sodišče: Preostali bolniki niso bili oškodovani

Senat je razsodil, da za očitek, da so zakrivili kazniva dejanja nedovoljenega dajanja oz. sprejemanja daril, ni nobene osnove, saj pri njih ni šlo za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Zdravnika pa bolnikom, katerih sorodniki so se znašli v obtožnici, nista ponudila nezakonitih zdravstvenih storitev. Opravljala sta namreč preglede oz. operacije, in še te v okviru zdravstvene dejavnosti. Ko sta sprejela nekaj hudo bolnih bolnikov, sta jih pred službo in po njej, tako da preostali bolniki niso bili oškodovani.

Po Dnevnikovih informacijah je tožilka Bojana Podgorelec v pritožbi na višje sodišče kritizirala stališče, da zdravstvena dejavnost ne predstavlja gospodarske dejavnosti. Izpodbijala je tudi mnenje prvostopenjskega sodišča, da kaznivih dejanj, ki naj bi ju storila Janša in Malovrh, in v povezavi z njima Smiljić, v obtožnici ni ustrezno opisala.

Ponovljenega sojenja ne bo

A se je višje sodišče strinjalo, da vseh znakov očitanih kaznivih dejanj ni dovolj konkretizirala. Obenem pa ji je dalo prav, da je tudi zdravstveno dejavnost mogoče šteti za gospodarsko, vendar bi morala določneje opredeliti elemente, zaradi katerih jo je v tem primeru mogoče v kazenskopravnem smislu šteti kot tako, še piše Dnevnik.

Oprostilna sodba je pravnomočna tudi za Ivana Mikliča, Aleša Miletića, Saša Žaljca, Roberta Gradišarja, Franca Freliha, Stanka Ranerja in podjetji Digit iz Komende ter Glasstech iz Ljubljane. Ponovljenega sojenja, za katero se je zavzemalo tožilstvo, tako ne bo, navaja časnik.