“Razmišljam o ustanovitvi novega podjetja Nigrad nova, ki bi bilo v stoodstotni lasti mariborske občine. Novo podjetje bi prevzelo vse delavce podjetja Nigrad in na novoustanovljeno podjetje preneslo premoženje Mestne občine Maribor (MOM),” po posvetu s pravniki mariborske pravne fakultete pojasnjuje mariborski župan Franc Kangler.
Odgovor direktorja. “Naši zaposleni delajo od jutra do večera. Ti ljudje delajo tudi takšne stvari, ki jih ne počne nihče drug v mestu; čistijo recimo kanalizacijo, gradijo čistilne naprave. Nekatera manjša podjetja, ki bi se lotila razpisa in bi na njem kandidirala, ne morejo niti pod razno vedeti, kaj jih čaka. V zdajšnjem času, ko je recesija, bi ponudila verjetno dampinško ceno, ki bi jih v kratkem roku prisilila v to, da bi končala s svojo zgodbo,” na očitke, da bi druga podjetja opravljala storitve ceneje, odgovarja Silvo Plesnik, direktor Nigrada. Silvo Plesnik je prepričan, da bo zakonodajna rešitev za njih dobra. Zavrnil pa je govorice, da odhaja iz Nigrada.
To je najverjetnejša rešitev, za katero se bo Kangler odločil, če ne bo spremenjena zakonodaja. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki je začel veljati leta 2007, je namreč določil triletni rok, (iztekel se je 7. marca), do katerega morajo občine urediti status javnih komunalnih podjetij.
Če so ta podjetja v popolni občinski lasti, jim morajo podeliti koncesijo brez javnega razpisa, če imajo javna podjetja tudi zasebni kapital, pa izpeljati javni razpis, izbrati ponudnika in podeliti koncesijo. MOM – kakor nekaj deset drugih slovenskih občin – v triletnem roku ni uredila položaja javnih komunalnih podjetij, v katerih je prisoten zasebni kapital.
Prihodnji teden v DZ
Skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Rezmanom je zato predlagala spremembe omenjenega zakona, s katerimi bi podaljšali rok za dve leti in določili izjeme, pri katerih javni razpis ne bi bil potreben. “Zakon o javnem naročanju, ki je eden od najstrožjih, omogoča izjeme od javnih razpisov, zato bi bilo prav, da bi te izjeme določal tudi zakon o javno-zasebnem partnerstvu,” pojasnjuje Rezman.
Zakonodajne spremembe bodo predvidoma prihodnji teden obravnavali poslanci v državnem zboru (DZ). “Če bi bile spremembe sprejete, bi lahko Nigradu podelili koncesijo brez javnega razpisa,” dodaja Rezman, ki je jezen na državnozborskega poslanca SD Bogdana Čepiča. Ta je bil tudi podpisnik sprememb, a je na odboru za finance in monetarno politiko glasoval proti. Tako odbor kot vlada teh sprememb ne podpirata.
Preveriti cene na trgu
“Po tehtnem premisleku sem glasoval proti. Prepričan sem, da ima Nigrad previsoke cene. Na javnem razpisu bi lahko preverili, koliko nam to podjetje preveč zaračunava oziroma za koliko manj denarja bi lahko enake storitve opravljalo katero drugo podjetje. Zgodilo se je že, da je v nekaterih občinah bil Nigrad dražji od konkurentov. Mariborčani javnemu podjetju za komunalne storitve plačujemo več, kot bi bila tržna cena. Hkrati pa Nigrad ustvarja dobiček, ki si ga razdelijo lastniki,” pojasnjuje Čepič.