Osebno menim, da bo gradnja džamije z drugimi objekti trajala od pet do osem let. Ahmed Pašić

Ker vse kaže, da bo slovenska islamska skupnost (SIS) pri Parmovi ulici zgradila svoj versko-kulturni center, smo preverili, kakšno džamijo bi si želeli muslimani, ki živijo v Sloveniji. Javni natečaj za podobo džamije bo razpisan, ko bo nakup zemljišča dokončen, do takrat pa podoba džamije ni glavna prioriteta skupnosti, je povedal tajnik SIS Nenad Porić , ko smo hoteli izvedeti, kakšno džamijo bi si želel mufti Nedžad Grabus .

Islamska arhitektura
Ahmed Pasić , pisatelj in nekdanji koordinator SIS, meni, da naj bi bila ljubljanska džamija moderna in funkcionalna. Predvsem se mu zdi pomembno, da je prilagojena evropskemu okolju, a da vseeno obdrži tipične lastnosti islamske arhitekture. Kot primer modernih in funkcionalnih džamij je navedel zagrebško džamijo in sultanovo mošejo v Singapurju. Želeli smo dobiti tudi mnenje nekdanjega muftija SIS in ustanovitelja Slovenske muslimanske skupnosti Osmana Đogića , vendar je trenutno v tujini.

Sultanova mošeja v Singapurju je zgrajena v perzijsko-turškem slogu in velja za eno lepših. © Reuters

Okolju nemoteča džamija
Slovenski muslimani so si enotni, da naj bi bil videz nove džamije prilagojen predvsem ljubljanskemu okolju. "Glavno je, da džamija je, ni pa nujno, da je nekakšen 'vau'. Mislim, da ne sme izzivati po nepotrebnem ,” je povedal košarkarski trener Mehmed Bečirović . Prav tako meni generalni direktor Mednarodnega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije Zijad Bečirović , ki pravi, da je pri gradnji džamije treba upoštevati kulturno in zgodovinsko ozadje slovenske družbe. “Arhitekti in urbanisti sami najbolje vedo, kaj bo primerno za Ljubljano. Želje posameznega muslimana tu ne igrajo nobene vloge,” je še povedal.