Iz ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki jih je danes prejel tudi premierjev odvetnik Stojan Zdolšek, izhaja, da gre za dve sporočili, ki ju je premier Robert Golob novembra 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, v katerih premier piše, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil.

Premier je v prvem sporočilu zapisal: "Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen." V drugem pa: "Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika."

Komisija ugotavlja, da je ravnanje predsednika vlade v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega zahteva in jo določa zakona o vladi. Ob tem so navedli, da lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, vlada pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela.

Komisija: Golob ni imel pristojnosti za takšno poizvedovanje

Po ugotovitvah komisije iz tega sledi, da Golob kot predsednik vlade ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri notranji ministrici in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede kadrovanja v policiji. Premierjevo ravnanje predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje tretja točka četrtega člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so sklenili.

Ta določba zakona določa, da je integriteta "pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi".

Glede ostalih očitkov iz predloga za uvedbo preiskave pa je KPK postopek ustavila.

Slovenija Integriteta: "Gospod premier, ali boste odstopili?"

Odločitev bodo spodbijali

KPK je ugotovitve v zadevi Bobnar sprejela konec decembra, danes pa jih je prejel tudi premierjev odvetnik Stojan Zdolšek, kar je ta potrdil za STA. Kot je ob tem navedel Zdolšek, je iz prejetih ugotovitev razviden očitek, ki naj bi ga predstavljali dve sporočili. "Edini očitek, zaradi katerega naj bi predsednik vlade domnevno kršil integriteto, sta dve telefonski sporočili, v katerih izraža zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji," so zapisali tudi v premierjevem kabinetu.

Zdolšek je še v prvem odzivu navedel, da si bo javnost zdaj lahko sama ustvarila mnenje o rezultatu večletnega postopka. "Postopek bomo nadaljevali pred sodiščem, ker sem prepričan, da so ugotovitve KPK nezakonite," je napovedal. V Golobovem kabinetu pa so izrazili prepričanje, da so na podlagi ugotovitev KPK še toliko bolj prepričani, da omenjeni sporočili ne predstavljata kršitve integritete.

Na KPK so ob tem danes poudarili, da izrek ugotovitev "opredeljuje zgolj ravnanje, ki je predmet kršitve, utemeljitev in vsi dokazi, zakaj je šlo pri določenem ravnanju za kršitev, pa izhajajo iz celotnega dokumenta".

Obenem so pojasnili, da je končne ugotovitve konec lanskega leta sprejel senat v sestavi obeh tedanjih namestnikov Tine Divjak in Davida Lapornika. Odločitev je sledila po izvedbi "nove ocene procesnih tveganj" pred iztekom mandata Lapornika, ki ga je na mestu namestnika z novim letom nasledil Aleš Kocjan. "Skladno s stališči ustavnega sodišča bi v primeru nove sestave senata morali ponoviti razgovore, sprejeti nov osnutek ugotovitev, kar bi pomenilo, da bi se postopek lahko podaljšal za leto dni ali več," so pojasnili. Po mnenju KPK bi bila to najslabša možnost za vse vpletene, glede na to, da dokazi ostajajo enaki.

Odziv nekdanje ministrice Bobnar, ki je po odstopu z ministrske funkcije očitke o političnih pritiskih na policijo naznanila komisiji, oz. njenega zastopnika je pričakovati v sredo.

Slovenija KPK nad Goloba: "Stopnjuje se preko meje dopustnega!"

KPK je preiskavo zoper premierja Goloba uvedla novembra 2023 zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. Očitkov na premierjev račun je bilo sprva več, a je Zdolšek že oktobra ob prejemu osnutka ugotovitev sporočil, da je KPK očitke zožila na dve sporočili.

V tej zadevi je Specializirano državno tožilstvo vložilo tudi zahtevo za sodno preiskavo. Kot je Golob povedal danes ob robu kosila z levosredinskimi strankami, odločitve o tem še ni, sam pa tudi še ni bil zaslišan. Očitki se nanašajo na sum dajanja daril za nezakonito posredovanje.

Prebilič: Pravna država in avtonomne instutucije delujejo

Vladimir Prebilič je v odzivu na odločitev KPK dejal, da "pravna država in avtonomne institucije delujejo". Dodal je, da je "integriteta edina valuta, ki jo politik ima". 

"Predsednik vlade se bo moral sam odločiti, kako nadaljevati. Če želimo, da bodo ljudje zaupali politiki, da dela v njihovem interesu, je spoštovanje integritete in izogibanje konfliktom interesov nujno," je dodal. 

Prebilič je v preteklosti dejal, da z Golobom ne bo sodeloval, če KPK spozna, da je kršil integriteto. Na naše vprašanje, ali je sodelovanje zdaj izključeno, je odgovoril, da "danes ostajamo pri tem komentarju".

Demokrati: Odziv bo pokazal ali zagovarjajo standarde ali uporabljajo dvojna merila

"Spomnimo se obljube Roberta Goloba v predvolilni kampanji, kako bo ravnal, če bo KPK ugotovila kršitev integritete. Predsednik vlade, ki krši standarde integritete, v normalni evropski državi nima več moralne avtoritete za vodenje vlade," pravijo v stranki Demokrati. "Vemo, da so stranke aktualne koalicije v preteklosti od drugih političnih strank zahtevale najvišje politične standarde. Odziv na to dogajanje bo pokazal, ali te standarde zagovarjajo tudi znotraj lastne koalicije ali pa uporabljajo dvojna merila."

Spomnili so, da je premier večkrat napadel KPK in Sodni svet, obenem pa "želi igrati vlogo koordinatorja preostanka levega političnega pola in jih dirigirano popeljati na volitve". "O tem, kakšno moralno in politično avtoriteto ima Robert Golob po ugotovitvah KPK, ta hip torej odločajo tako prvaki teh strank kot bodo 22.3. odločali volivke in volivci."

Demokrati pozivajo, da se politika vrne k vsebini, zato so pozvali vse, ki verjamejo, da je Slovenija lahko uspešna, da stopijo skupaj. Slovenija je na prelomnici.  

Iz opozicije pozivi k odstopu

V opozicijskih NSi in SDS so na spletu delili posnetek iz aprila 2022, ko je Golob med predvolilno kampanjo dejal, da bi v primeru ugotovitev KPK o kršitvi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, odstopil. "Sedaj ima priložnost, da to stori," so ob tem zapisali v NSi. V SDS pa so posnetek pospremili le s komentarjem: "Pika. Dokončna pika." To je Golob med drugim zapisal v enem od obravnavanih sporočil takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar.

Iz stranke Suvereni, ki jo vodi nepovezani poslanec Dejan Kaloh, pa so zapisali, da si Golob oblast razlaga kot osebno pravico, ne pa kot ustavno in zakonsko omejeno odgovornost. "KPK je nedvoumno ugotovila, da je Golob želel posegati v kadrovanje policije in na notranjo ministrico izvajal pritisk in gre v tem primeru za povsem jasno zlorabo položaja," menijo. Dodali so, da "integriteta ni stvar interpretacije, temveč spoštovanje zakonskih določb. Če predsednik vlade ne razume meja svojih pristojnosti, potem ni težava v zakonih ali institucijah, ampak v načinu vladanja".

V Stranki Karla Erjavca - Zaupanje predsednika vlade pozivajo k takojšnjemu odstopu in k temu, da se odpove kandidaturi na naslednjih parlamentarnih volitvah. Hkrati pa pozivajo vse politične stranke, "ki z Robertom Golobom snujejo načrte za naslednji mandat, da ravnajo skupaj s svojimi zavezami," so sporočili. "Če predsednik vlade prisega na pravno državo in visoke standarde politične kulture, mora prevzeti polno politično in moralno odgovornost," je ocenil predsednik sveta stranke in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec.

SD: Za delovanje koalicije bo potreben odprt in iskren pogovor

"V SD spoštujemo neodvisnost pravnih institucij in ugotovitve KPK jemljemo resno, saj se o integriteti ne more in ne sme razpravljati le politično, temveč v okviru poštenih in transparentnih postopkov, ker je integriteta temelj zaupanja v javne funkcionarje," so v prvem odzivu na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar navedli v koalicijski stranki.

Opozorili so, da lahko ugotovitve komisije koalicijo postavijo pred nove izzive. "Zato menimo, da bo za njeno nadaljnje delovanje do državnozborskih volitev potreben odprt in iskren pogovor," so zapisali.

dezurni@styria-media.si