Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2025 izpostavila, da med zavezanci še vedno vlada nerazumevanje zakona. Predvsem na lokalni ravni je poročanje o lobističnih stikih zaskrbljujoče, so opozorili, saj je lani o teh poročalo le šest občin. Nujne so zakonske spremembe, so izpostavili.

Lani so o skupno 28 lobističnih stikih poročali v občinah Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova Polhov - Gradec in Kranj. Stiki so gotovo v več občinah, so na KPK zapisali v sporočilu za javnost, saj je glede na naravno dela občin skoraj nemogoče, da lobiranja ne bi bilo.

Komisija bo zaradi slabega trenda poročanja nadaljevala z izobraževanjem na tem področju, saj je zaznavanje in poročanje lobističnih stikov po njihovi oceni pomemben dejavnik zagotavljanja transparentnosti skupnosti in posledično njenega delovanja v javnem interesu. Poleg tega bo do konca leta pregledala spoštovanja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja lobiranja pri določenih samoupravnih lokalnih skupnostih.

Navedli so še, da je med skupno 4882 lobističnimi stiki, o katerih so lani poročali lobiranci, o največ stikih poročalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1187). Sledijo DZ (1047), ministrstvo za finance (470), ministrstvo za digitalno preobrazbo (329) in ministrstvo za zdravje (244).

Foto: Anže Petkovšek Ministrstvo za zdravje Komisija je ob tem pri večini zavezancev ponovno zaznala težavo pri ločevanju med stiki, ki so lobiranje, in tistimi, ki to niso, torej o katerih ni treba poročati. KPK bo nadaljevala s seznanjanjem lobirancev z najpogostejšimi napakami, predlagali pa bo tudi razmislek o spremembi zakonodaje na področju lobiranja, da bo ta vsebinsko enostavno razumljiva.

KPK je tudi izpostavila, da le manjši del lobiranja opravljajo registrirani lobisti. Konec leta jih je bilo v register vpisanih 84, večinoma pa ga opravljajo zakoniti zastopniki interesne organizacije oziroma izvoljeni predstavniki interesne organizacije. Pri lobiranju, ki ga opravljajo neregistrirani lobisti in niso niti izjeme, pa najpogosteje zaznajo kršitve, so navedli. Lani so uvedli 115 prekrškovih postopkov.

Izpostavili so še, da bi bilo treba smiselno opredeliti osebe, ki lahko lobirajo. To bi bilo mogoče urediti z objavljenim seznamom oseb, s čimer bi zagotovili sledljivost in transparentnost, so zapisali.

dezurni@styria-media.si