Večja preglednost po navedbah komisije zmanjšuje prostor za zlorabo javnih sredstev ter prikrito financiranje in uveljavljanje zasebnih interesov kot protiuslug za pridobljena sredstva. Zgolj zakonsko postavljene omejitve namreč ne morejo vnaprej zajeti vseh načinov, na katere se v praksi lahko zagotavlja posredna ali neposredna podpora političnim akterjem.

"Pri političnem financiranju niso pomembne samo zakonitost, transparentnost in nadzor. Pomembna je tudi sledljivost: javnost mora razumeti pot denarja," je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad.

KPK predlaga vpogled v vse transakcije strank

Združevanje v društvih ali inštitutih je dopustno, vendar pa lahko po navedbah komisije govorimo o očitnem izigravanju pravil, če se člani strank vanje združujejo zato, da lahko pridobivajo sredstva, ki jih politične stranke sicer ne smejo, ti subjekti pa ravnajo kot podaljšek stranke.

Komisija zato predlaga spremembo zakonodaje, s katero bi zagotovili prikaz vseh transakcij političnih strank v Erarju, aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji. S tem bi po njenem mnenju zagotovili večjo transparentnost delovanja političnih strank in boljši nadzor javnosti nad njimi.

Za večjo transparentnost in sledljivost financiranja volilnih kampanj komisija predlaga tudi, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, ki jih je politična stranka pridobila v obdobju dveh let pred začetkom volilne kampanje, tudi od fizičnih oseb.

Trenutna zakonodaja po navedbah KPK ne zagotavlja razkritja, iz katerih konkretnih virov so bila pridobljena sredstva, ki jih je politična stranka formalno namenila financiranju volilne kampanje. Povezava med financerjem in končnim namenom porabe tako ostaja prikrita.

"Podatki za pretekle kampanje kažejo, da lahko donatorji več kot 90 odstotkov nakazil ostanejo javnosti skriti, s tem pa tudi njihovi morebitni interesi," je ponazorila namestnica predsednice Komisije Tina Divjak.

Tudi javna sredstva in državno oglaševanje

V času pred volitvami in referendumi bi bilo po oceni komisije z vidika enakopravnosti vseh kandidatov nujno jasneje urediti uporabo javnih sredstev, vključno s prostori, kadri in dogodki v politične namene.

"Pred vsakokratnimi volitvami, tako lokalnimi kot parlamentarnimi, smo namreč priča posebnim promocijskim dogodkom ali akcijam vladajočih, ki so financirani iz javnih sredstev," navaja komisija.

Posebej je KPK naslovila tudi problematiko državnega oglaševanja in donacij, ki jih dajejo družbe v državni lasti. Te se že zdaj ne smejo stekati k političnim strankam. Komisija pa v praksi zaznava tveganja, da imajo izdatki za oglaševanje, sponzoriranje, donacije in podobno tudi namen ustvarjanja neposredne ali posredne politične koristi.

Zato bi moral Državni zbor v okviru politike upravljanja kapitalskih naložb države določiti kriterije, kje in v katerih primerih je oglaševanje dovoljeno in kje ni potrebno. Slovenski državni holding pa naj nato ustrezno spremlja in preverja namensko porabo sredstev za oglaševanje.

Namesto letnega mesečno poročanje

Komisija predlaga tudi spremembo načina poročanja o državnem oglaševanju. Namesto letnega poročanja, ki ga predvideva Zakon o medijih, naj se razmisli o mesečnem poročanju, ki mora biti javno in pregledno.

KPK zato predlaga povezavo teh poročanj s podatki v Erarju. "Odločevalci morajo imeti vedno pred očmi zgolj javni interes. To vključuje tudi krepitev zaupanja v delovanje države in lokalne skupnosti s samoomejevanjem in spoštovanjem pravil," je pred bližajočimi se lokalnimi volitvami k integritetnemu ravnanju pozval namestnik predsednice Komisije Aleš Kocjan.

dezurni@styria-media.si