Kranjec je na srečanju Kluba gospodarstvenikov slovenske Istre, na katerem so govorili o aktualnih kreditno-monetarnih razmerah in njihovem vplivu na gospodarska gibanja, ocenil, da segajo zametki svetovne finančne krize 30 let nazaj, ko se je začel finančni sektor ločevati od realnega. Finančni sektor je rasel bistveno hitreje od realnega, tako da se je delež ameriških bank v bruto domačem proizvodu ZDA v zadnjih 20 letih povečal s treh na 25 odstotkov.

Kranjec je kot možen povod za izbruh krize navedel vedno nove finančne produkte, ki so si jih začele izmišljati ameriške banke. Teh je bilo toliko, da se na koncu ni več vedelo, kakšno je tveganje, regulatorji pa so to v nekem smislu celo dopuščali. Zaslužki bank so bili grozljivo visoki, medtem ko so leta 1982 znašali pet odstotkov vseh dobičkov v ZDA, pa se je do danes ta delež zvišal že na 41 odstotkov.

Prihaja recesija
Kranjec je povedal, da so prejšnji teden finančni trgi praktično nehali delati. Zadolžena podjetja naj bi po njegovem mnenju imela težave z vračanjem kreditov. Zdaj vsi pričakujejo, da bo prišlo do upočasnitve gospodarske rasti, ponekod tudi do recesije, je še dodal. Slovenija krizi ni toliko izpostavljena, tudi slovenske banke niso toliko izpostavljene raznovrstnim finančnim inštrumentom, ki so se razvili v tujini, zato v centralni banki ne pričakujejo, da bodo imele večje težave.

Kranjec: Problem je inflacija
Slovensko gospodarstvo je po Kranjčevem mnenju v razmeroma zadovoljivem položaju, kot problem pa je izpostavil inflacijo. Opozoril je še na zahteve po rasti plač in bodoči vladi predlagal, naj razmisli, kako se bo plačna politika nadaljevala, da bomo dosegli cenovno stabilnost, ki je določena za območje evra.

V Banki Slovenije pričakujejo, da bo gospodarska rast v Sloveniji letos sicer še visoka in se bo gibala okoli štirih odstotkov. V letu 2009 pa je mogoče zaradi zmanjšanja investicij ter upada potrošnje pričakovati nižje stopnje rasti.