Milan Krek, direktor NIJZ, je na okrogli mizi, na kateri so govorili o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19 v delovnem okolju, povedal, da se sedanja krivulja, ki prikazuje stanje glede covida-19 v Sloveniji, trenutno zahvaljujoč ukrepov zelo počasi dviga. V primerjavi z drugimi državami imamo pri nas milo situacijo, prav zaradi ukrepov, ki so bili v preteklosti sprejeti. "Pripravljamo nove ukrepe, da bi zadeve zajezili, preden se bodo razplamtele," je povedal Krek. 

Od 55 novih primerov, ki so bili potrjeni včeraj, je bilo iz tujine uvoženih devet primerov (3 iz Hrvaške, 2 iz Švice, 1 iz Nemčije, 1 iz Rusije, 1 s Kosova, 1 iz Pakistana in 1 iz Madžarske). Opozoril pa je, da je v 14 primerih vir okužbe neznan. "Ljudje nam nočejo več povedati, kje so bili, ker nočejo prizadeti prijateljev, da bi ti morali zaradi tega v karanteno. Prosim, da nehajo s tem. S tem pustijo, da vsi tisti, ki so bili z okuženo osebo, virus trosijo naprej in zato se nam številka povečuje," je ljudi pozval Krek. Prepoznanih je bilo 16 lokalnih virov okužb, od tega gre v 12 primerih za osebe, ki so bile v karanteni.  

Krek je poudaril, da ljudje nočejo sprejeti resnosti situacije. "Čeprav razlagamo, da ne smemo imeti tesnih stikov, se to še vedno dogaja. Včeraj smo imeli primer moškega, ki je imel na plesnih vajah tesne stike z 20 osebami. Pa se ve, da se ne sme imeti tesnih stikov," je na primeru prikazal direktor NIJZ.

"Gre za to, da ni več vprašanje, kaj bo država naredila za nas, ampak kaj bomo mi naredili za državo. Virus lahko ustavimo samo ljudje s pravilnim obnašanjem, to je ključno. Moramo vedeti, da sovražnik ni Milan Krek, ampak virus. Naša akcija mora teči proti virusu." 

- Milan Krek, direktor NIJZ

Kakšno je stanje v naši soseščini?

Vsak dan imamo večje število okuženih. Kumulativna incidenca se dviga in je v Sloveniji že na 23 (število okuženih v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev), kar nas uvršča med rumene države. 

Krek je predstavil podatke o tem, kakšno je stanje v državah v naši okoliščini. Poudaril je, da je skorajda cela Evropa nad 20, kar pomeni, da gre Evropa v naslednji vrh. "Gledano z gospodarskega in zdravstvenega vidika se moramo zelo potruditi, da bomo obvladali situacijo, ker smo v geostrateškem območju, ki je v tem trenutku v porastu," je pojasnil. 

Avstrija se trenutno sooča z novim valom. Njihova 14-dnevna kumulativna incidenca je že 43. Italija, ki je dolgo časa zelo dobro obvladovala zadeve, nas je prehitela. Trenutno so na številu 25, videti pa je, da se bo trend naraščanja okužb nadaljeval. 
Težave imajo tudi v Črni gori, Bosni in Hercegovini, v vzponu je število okužb v Nemčiji in na Madžarskem. Razmere so se poslabšale tudi v Luksemburgu in Španiji. 

Slovenija ima največ vnosov iz Hrvaške - gre za Slovence, ki so bili na dopustu na Hrvaškem. Sledita Bosna in Hercegovina ter Srbija. V zadnjem času se pojavljajo tudi vnosi iz Avstrije, Nemčije, Italije, tudi Francije, Madžarske, Rusije, ZDA in Poljske. Po Krekovih besedah to velja za vnose od 1. junija letos. "Če gledamo vnose iz Hrvaške, vidimo najprej rast navzgor, ko pa smo na novo postavili režim na mejo in so morali v karanteno vsi, ki so se vračali, smo radikalno znižali število vnosov, kar je bil naš cilj," je povedal Krek. 

Spoštovati je treba ukrepe

Krek je poudaril, da so maske sestavni del zaščite. "Brez mask v določenih okoljih ne gre. Želimo, da se maske uporabljajo tudi tam, kjer se ne da zagotoviti razdalje. Pričakujemo, da se bodo ljudje navadili, da tudi če so zunaj v gruči, nosijo maske," je dejal Krek. 

Pričakuje, da bodo organi nadzora bolj strogo nadzorovali, ali se upoštevajo ukrepi. Na NIJZ opažajo, da se to v nekaterih primerih ne dogaja. Kot primer je navedel nogometno tekmo, na kateri so bili lahko prisotni gledalci, ob pogoju, da je med posameznim gledalcem razdalja dveh stolov in med posameznimi vrstami po ena vrsta razmika, a se v praksi tega niso držali. "Mi damo dovoljenje za prireditev, potem pa je vse drugače. Pričakujem, da bodo organi nadzora bolj strogi," je poudaril Krek.

"Treba je vzdrževati razdaljo 1,5 metra. Še danes, ko kam pridem, mi hočejo dati roko. Moramo se navaditi, da ni več rokovanja, ni več objemanja in pozdravljanja, kot smo se včasih. V skupini, na delovnem mestu, kjer so v eni sobi trije, štirje ljudje, soba ni prezračevana, morate imeti masko, drugače vas ne bo nič zaščitilo."

Poudaril je, da se ne hodi bolan v službo. "To je bilo težko naučiti tudi zdravnike. V službo se ne sme hoditi, ko si bolan, saj lahko tako okužiš celotno podjejte. Imeli smo primer, ko je dama prišla iz Zrć, šla v službo, dva dni kuhala kavo za celotno nadstropje, potem pa smo morali dati vse za 14 dni v karanteno in njo v izolacijo," je dejal Krek. Ključna zadeva je po njegovem mnenju tudi aplikacija #Ostanizdrav, saj lajša težave pri iskanju stikov. 

"Smo še visoko nad oblaki in še nismo pristali v realnosti. Mnogi so še tam gor, tukaj pa je realnost, ki je žal taka, kot je. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli zelo velike težave v zdravstvu. Danes je v bolnišnici 26 ljudi, od tega 4 na respiratorju. Če se bo število povečevalo, bomo morali zapirati bolnišnice, iz intenzivnih enot potegniti dodatne ekipe, da bodo delale na covid oddelkih. Ne bodo mogle delovati kirurgija in internistika, podaljšale se bodo čakalne dobe," je opozoril Krek. 

dezurni@zurnal24.si