Kresalova se je udeležila slovesnosti v spomin v taborišču umrlih slovenskih žrtev. V nagovoru pred častno stražo Slovenske vojske je poudarila, da "ko kriminaliziraš drugega zaradi njegove drugačnosti, ne kršiš le njegovih temeljnih človekovih pravic, ampak dobesedno delaš zlo: in kdor dela zlo, je zločinec".

Taborišče zla

Slovesnost je potekala ob 64. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je imelo 49 stalnih podružnic in nekaj začasnih. Med letoma 1938 in 1945 je bilo v Mauthausnu zaprtih okoli 195.000 ljudi. Med njimi je bilo po danes znanih podatkih ujetih tudi več kot štiri tisoč Slovencev, od tega jih je okoli 1500 umrlo, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

"Razprava o taboriščih nekoč in danes nikoli ni le razprava o neizmernem trpljenju, temveč vedno tudi o sistematičnem zločinu, ne moreš govoriti o trpljenju ljudi, ne da bi govoril o kršenju človekovih pravic," je poudarila.

Človekove pravice in pravna država morajo biti po njenih besedah temelji našega pojmovanja življenja in sveta. Kot je dejala, moramo "ukrepati vsakič, ko zaslutimo, da se godi krivica. Zato popravljamo krivice izbrisanim in zato moramo pomagati ogroženim."

Kriza po besedah ministrice "prinaša nove, hude nevarnosti", zato mora biti v trenutku največje gospodarske krize po letu 1929 naša pozornost toliko večja. "Prav ob nobeni izrečeni grožnji ne smemo ostati tiho: ne sosedu, ne Romom, ne homoseksualcem; ne Slovencem, ne Hrvatom," je opozorila ministrica. Po njenem mnenju se tisti, ki se danes, v času težke krize, "loteva reševanja problemov tako, da spet v drugih vidi oviro na poti, v drugih vidi grožnjo, ni ničesar naučil ne iz zgodovine ne iz sedanjosti".