Ostati brez službe lahko za zaposlenega predstavlja hud šok. Še posebej, če imamo v mislih nižje kvalificiranega delavca, ki se ravno ne utaplja v ponudbah za novo zaposlitev, lahko odpoved rezultira v eksistenčni krizi, pa tudi v psihološki stiski. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, je tu običajno prisotna še užaljenost zaradi osebnega poraza.
Vendar pa lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga predstavlja zahteven zalogaj ali celo nočno moro tudi za delodajalca. Ta odpoved namreč ni enostaven manever, ki bi ga lahko slednji izvedel površno ali, kot se reče, "čez noč". Pri tej potezi mora namreč upoštevati natančno predpisane zakonske pogoje in – še pomembneje – slediti mora proceduri, ki zahteva kar nekaj pravnega znanja in včasih tudi izpiljen taktični talent.
Obveznost pisnega opozorila delavca
Če želi delodajalec delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve (denimo nespoštovanje delodajalčevih navodil, nespoštovanje predpisov iz področja varnosti pri delu, zamude pri oddanih nalogah), in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dlje kot v 18 mesecih.
Do krivdne odpovedi pogodbe o zaposlitvi torej ne more priti, če 1.) delodajalec delavca najprej pisno ne opozori na kršitev in 2.) če delavec v šestih mesecih od pisnega opozorila ponovno krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec. Delodajalec mora tu paziti, da pisnega opozorila ne pošlje na njegov zasebni elektronski naslov, sicer krši predpisano proceduro odpovedi.
Delavčeva pravica do zagovora
Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca tudi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.
Poleg tega lahko delavec od delodajalca v treh delovnih dneh od prejema njegovega pisnega opozorila zahteva, da mu ta omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, izjavi o kršitvah iz delovnega razmerja, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana v osmih dneh po podani delavčevi izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in delavcu vročena.
Delodajalec mora računati tudi na sindikat. Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani krivdni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.
Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko podata svoje mnenje v roku šestih dni. Če svojega mnenja v tem roku ne podata, velja domneva, da odpovedi ne nasprotujeta.
Obveznost vsebinske (meritorne) obrazložitve
Krivdna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti podana v pisni obliki. Delodajalec pa mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno (vsebinsko prepričljivo) obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob odpovedi mora delodajalec delavca tudi pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
Zelo pomembna je tudi vročitev odpovedi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti vročena delavcu. Praviloma mora biti vročitev 1.) osebna, v prostorih delodajalca. Nič pa delodajalec ne bo storil narobe, če bo delavcu odpoved vročil tudi 2.) s priporočeno pošiljko s povratnico ali 3.) z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
Odklonitev prejema odpovedi je v škodo delavca
Zavrnitev odpovedi delavca v prostorih delodajalca nima nobenega pravnega učinka za delavca. Delavec, ki se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je namreč dolžan prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če je delavec odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Opozarjam pa, da je dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delavcu.
Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca.
Naj ob tem navedem še primer iz sodne prakse. Naneslo je, da je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi in ga odjavil iz delovnega razmerja, šlo je za krivdno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec bi moral skladno z zakonom v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je bil s tem seznanjen, vložiti tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s čemer bi pogodbo o zaposlitvi ohranil "visečo".
Ker tega ni storil, mu je z dnem odjave iz delovnega razmerja prenehalo delovno razmerje. Delavec je kasneje poskušal z manevrom podati (lastno) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi mu omogočila več pravic, predvsem nadomestilo za primer brezposelnosti . A je sodišče odločilo, da pogodba o zaposlitvi na dan podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več veljala. Delavec iz tega razloga tudi ni bil upravičen do pravic iz delovnega razmerja za obdobje po datumu odjave.
Mag. Boštjan J. Turk