"Aprila lani sem odprla cvetličarno, kar pomeni, da bo kmalu praznovala prvi rojstni dan. Začela sem optimistično, a s strahom hkrati. Kriza se seveda čuti, še zlasti v tej ulici. Imamo stalne in dobre stranke, a kaj, ko nam nekatere odženejo tudi redarji. Včasih pridejo zavit kakšno darilo, kar ne traja dolgo, a jih ob prihodu do avtomobila že čakajo lisice na avtomobilu," nam pove Sandra Kostanjšek. Dodaja, da poleg dela v cvetličarni velikokrat uredi tudi kakšno okolico hiše, da se prebije iz meseca v mesec.

Ob sobotah zaprto
Gosposka ulica je bila sredi dneva, ko smo se sprehajali po njej, skoraj prazna. "Še bolj prazna je ob sobotah, zato smo se odločili, da bomo delali le med tednom, in to deljeno. Kriza se seveda pozna, zato tudi nimamo več nobenega zaposlenega," pravi Karmen Cverle, ki dela v zlatarni s 40-letno tradicijo. "Zlato pa je razkošje in brez njega se da živeti. Stranke se večinoma oglasijo, kadar kupujejo kakšen izdelek za darilo," pove Cverletova. "Kriza brez dvoma leze tudi v našo ulico, čeprav smo mi še vedno 'na recept'. To pomeni, da stranke še imamo, manj pa je maturantk, ki so se verjetno izgubile kje v nakupovalnih centrih. A se še najdejo takšni, ki želijo biti posebej urejeni, jaz pa se trudim, da sem s cenami konkurenčna," pravi modna kreatorka Jolanda Thaler.

Ljudje bolj pazijo
Da je ljudi manj, v svoji popravljalnici oblačil opaža tudi Zdenka Lorger. "Človek bi pričakoval, da jih bo več, ker ne kupujejo toliko novih oblačil, a tega ni opaziti. Zagotovo pa na oblačila tudi bolj pazijo," pravi Lorgerjeva. Enakega mnenja je Branko Kolar, ki izdeluje ortopedsko obutev. "Imam stalne stranke, ki se vračajo, tako da se drastičen upad ne čuti. Pride mesec, ko moraš kar stisniti, da lahko kaj plačaš, a zase imam za zdaj dovolj," pravi Kolar.