"Če bi prišlo do sprememb v bančnem obnašanju, do večjega zaupanja, ki bi bilo razumljivo glede na podporo, ki jo ima bančni sektor s strani države, bi se gospodarska rast pospešila in drugi val finančne krize bi bil bistveno manjši ali pa ga morda v zaznavni meri sploh ne bi bilo," je poudaril minister za finance France Križanič.

Pahor napovedal sestanek razvojnega dialoga

Kot je napovedal premier Borut Pahor, bo po sredinem sestanku z vodstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti za začetek februarja sklical prvi sestanek razvojnega dialoga, na katerem bodo sodelovali predstavniki delodajalcev, delojemalcev, mladih in starejših, nevladnih organizacij, univerz in akademij. Na sestanku pa naj bi bilo v ospredju vprašanje, "ali in koliko je vlada v prvih stotih dneh uspešno regulirala vprašanja, ki so povezana s finančno in gospodarsko krizo po svetu".

Šef skupine držav z evrom, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je v ponedeljek v Bruslju ponovno pozval bančni sektor, naj olajša posojila podjetjem, predvsem malim in srednjim. Nekatere izboljšave na kreditnem trgu so opazne, a pravega učinka na realno gospodarstvo še ni, je ocenil.

Da del ukrepov, ki zadeva finančni sektor, pri čemer gre za garancije na depozite, garancije na bančne kredite na medbančnem trgu in za posamezne dokapitalizacije bank v težavah, na evropski ravni ni dal pričakovanih rezultatov, da se torej kreditna aktivnost še vedno krči, se je danes strinjal tudi minister Križanič.

"Vendar pričakujemo, da bo prišlo do nekega preloma pri obnašanju, temelječega na predpostavki, da je varnost bank vsekakor večja, kot če bi bile same na svojem, saj imajo za seboj državo – od tod poziv Junckerja bančnemu sistemu, naj izrabi ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pospeši kreditno aktivnost," je poudaril.

Erjavec za partnerstvo, a le na ravni reševanja gospodarske krize
V DeSUS podpirajo sodelovanje v obliki partnerstva za razvoj, ne soglašajo pa s predlogom predsednika SDS Janeza Janše, je povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Kot je poudaril, partnerstvo razumejo v smislu sodelovanja za izhod iz finančne in gospodarske krize, nasprotujejo pa, da bi v njegovem okviru "obravnavali praktično vse vsebine".

Preko tega partnerstva bi morali iti zlasti tisti zakonski predlogi, ki se nanašajo na blaženje oziroma premagovanje finančne in gospodarske krize, je dejal predsednik DeSUS. Posredovani predlog pa gre po njegovih besedah bistveno širše. Če bi preko partnerstva peljali praktično vse zakonske predloge, bi se po Erjavčevem mnenju "brisala meja, kaj pozicija in opozicija pomenita".