Križaničeva davčna darila

Foto: Žurnal24 Če zavezanec ne poravna premalo vplačane dohodnine niti ne vloži ugovora zoper i
Ministrstvo za finance predlaga novo dohodninsko lestvico z dodanima davčnima razredoma in oprostitev plačila za tiste z do 8.557 bruto dohodki na leto. Lahovnik dvomi, da bo vlada predlog sprejela.
Oglej si celoten članek
 
 

Upad prihodkov je precejšen, vendar je treba dodatne vire iskati v obdavčitvi razkošnih dobrin in enakomerni obdavčitvi vseh vrst dela.

Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo

 
S spremembami dohodnine bodo tisti z najnižjimi dohodki prihranili okoli sto evrov. Tisti z neto plačo (brez dodatkov) okrog tisoč evrov bodo v primerjavi z obstoječim sistemom prihranili več kot 700 evrov. Menedžerji s pet tisoč evri neto plače pa bodo morali za dohodnino državi pustiti kar celo mesečno plačo več.

Tako kažejo izračuni, ki smo jih naredili v uredništvu. Na ministrstvu za finance (MF) svojega skopega in po mnenju davčnih strokovnjakov delno dvoumnega sporočila niso podkrepili z izračuni, prav tako jim ni uspelo potrditi naših.


Za povečavo kliknite na grafiko: Naši izračuni kažejo, da bodo največji zmagovalci reforme tisti z neto plačami okoli tisoč evrov.

 
Obeta se nov boj v vladi
Na MF so v sredo zatrdili, da gre za "koalicijsko usklajena izhodišča", in napovedali, da bo predlog sprememb zakona o dohodnini "v kratkem dan v vladno proceduro". Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik trdi, da predlog ni koalicijsko usklajen. "Optimalnejše razvrščanje po dohodninskih razredih, ki je omenjeno v koalicijski pogodbi, si lahko predstavljamo zelo različno," pravi in dvomi, da bo vlada tako reformo potrdila. Dodaja, da bi lahko samo popravili meje razredov, da srednji razred ne bi bil v najvišjem razredu, kot je zdaj.

 

Reforma dohodnine

1. Višja olajšava. Predvideno je, da dohodki do 8.557 evrov bruto sploh ne bodo obdavčeni (za primerjavo: zdaj je neobdavčenih le dobrih tri tisoč evrov).

2. Višja davčna stopnja. Uvedena bosta dva nova dohodninska razreda s stopnjama 45 in 50 odstotkov. V najvišji razred naj bi padel vsak, ki ima nad 2.200 evrov neto plače.
3. Stanovanjska olajšava. Vsak bo lahko svojo davčno osnovo znižal za največ 600 evrov, če odplačuje stanovanjsko posojilo. Dejanski prihranek bo za tiste, ki bodo v najvišjem davčnem razredu, 300 evrov, za tiste, ki zaslužijo manj od 8.557 evrov na leto, pa nič, ker tako ne bodo plačali dohodnine. 600 evrov pomeni 50 evrov mesečno. Za tak mesečni obrok lahko za 30 let najamete 10 tisoč evrov posojila, kaže izračun s spletnih strani ene od bank.

"Razumem, da minister za finance išče dodatne finančne vire, saj je upad prihodkov precejšen. Menim pa, da jih je treba iskati v smeri obdavčitve razkošnih dobrin in enakomerne obdavčitve vseh vrst dela, saj so plače zaposlenih že tako nadpovprečno obremenjene," še dodaja Lahovnik.

Cilj je več prihodkov
Davčni svetovalec Darko Končan pa opozarja, da so pragovi novih dveh dohodninskih razredov, ki sta dodana, postavljeni razmeroma nizko. "Zagotovo bo 50-odstotna obdavčitev tistih z višjimi plačami povzročila, da bodo sedeže družb selili v davčno prijaznejše države ali pa si izplačevali nižje plače in si denar iz podjetja raje izplačevali prek dobička," opozarja Končan. Lahovnik pa napoveduje, da bo višja obdavčitev pripeljala tudi do bega možganov v tujino in umika dela prebivalstva v sivo ekonomijo.

Prav zato je težko oceniti, ali bo tako popravljena dohodninska reforma na koncu res imela želeni učinek, to je več proračunskih prihodkov, meni Končan. Dodaja, da so vprašljivi tudi učinki vnovične uvedbe stanovanjske olajšave, saj "je vprašanje, koliko davčnih zavezancev bo to olajšavo sploh lahko koristilo. Tisti z nižjimi dohodki večinoma nimajo lastnih stanovanj, saj nimajo niti dovolj prihodkov, da bi za nakup nepremičnine lahko najeli visoka posojila."
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.