Križi z avtocestnim križem

Foto: Žurnal24 "To je bil od leta 1994 do danes največji investicijski projekt v Sloveniji. Gra
Končno. Do končanja avtocestnega križa od jutri manjka le še 7,6 kilometra. Zadolženost. Vsak Slovenec ima za avtoceste 1.896 evrov posojila.
Oglej si celoten članek

Jutri ob 11. uri bodo odprli 15-kilometrski avtocestni odsek mimo Trebnjega. Tako bo končan dolenjski krak avtoceste. V normalnih razmerah bo tako iz Ljubljane do Zagreba mogoče priti v dobri uri, iz Novega mesta v Ljubljano pa v dobre pol ure.

Križ z avtocestnim križem
Z odprtjem avtoceste mimo Trebnjega bo skoraj končan tudi celotni avtocestni križ, ki se je z avtocesto Vrhnika–Postojna začel graditi leta 1970. Manjkata le še dobra dva kilometra pri Peračici, ki bosta predvidoma zgrajena junija prihodnje leto, in avtocesta med Koprom in Izolo, ki bo dolga pet kilometrov in naj bi jo končali marca 2013.

Načrt iz leta 1995 je konec gradnje avtocest obljubil leta 2004, celotni križ pa naj bi stal 1,8 milijarde evrov. Ta načrt je vključeval sicer le 499 kilometrov. Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) od danes upravlja 108 kilometrov več, cena pa je narasla na 5,7 milijarde evrov.

Jože Brodnik, ki je bil predsednik uprave Darsa od leta 1994 do 1999, svojih občutij ob koncu projekta z nami ni želel deliti. Glede zamud pa je dejal le, da je vse odvisno od državnih lokacijskih načrtov.

Odsek šest let prepozen
Če pogledamo le odsek, ki se odpira jutri: nacionalni program iz leta 1994 je predvidel, da bo zgrajen do konca leta 2004, resolucija iz leta 2004 pa je obljubljala, da bo končan do konca leta 2007.

Lačni lokalci in flomastri
"Vsaka lokalna skupnost je nekaj želela zase. Za te stvari je šlo od 15 do 17 odstotkov skupnega zneska; dobrih 800 milijonov evrov," podražitev avtocestnega programa razlaga nekdanji član uprave Darsa Jan Žan Oplotnik.

Lahek kilometer šest milijonov

Stroški. Po podatkih češkega podjetja IBR Consulting, ki so nam jih posredovali na Darsu, smo za kilometer avtoceste v SlovenijI na lahkem in srednje zahtevnem terenu odšteli 6,22 milijona evrov. Na Hrvaškem so odšteli 5,9 milijona, na Danskem pet milijonov, v Avstriji pa skoraj 11 milijonov evrov.

"Gradile so se tudi psihiatrične bolnišnice, zadrževalniki vode, osnovne šole," dodaja vir, ki ni želel biti imenovan.

Svoj delež k zamudam in podražitvam pa je prispevala tudi politika s tako imenovanim flomaster projektiranjem, še dodaja naš vir.

To pomeni, da so na zemljevid traso po svojih željah narisali kar poslanci.

Milijarda le za obresti
Za gradnjo avtocest bo moral Dars odplačati še 3,9 milijarde evrov posojila, kar je slabih 1.900 evrov na prebivalca, skoraj milijarda evrov pa bo šla za obresti.

Predvidoma naj bi posojila vrnili do leta 2037, vendar Oplotnik opozarja, da je to malo verjetno, saj je finančna struktura nevzdržna.

"S cestninami poberemo 250 milijonov evrov na leto, da bi lahko v od 25 do 30 letih vrnili posojila, bi morali pobrati sto milijonov evrov več," opozarja.

O odpuščanju še nič
Na vprašanje, ali bodo na Darsu zaradi skorajšnjega konca gradnje avtocest odpuščali, odgovarjajo le, da načrtujejo organizacijske spremembe.

Po naših informacijah se je z investicijskimi projekti od 1.200 zaposlenih ukvarjalo le dobrih 20 zaposlenih.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.