Množične podražitve hrane še vedno razburjajo javnost. Trgovci za podražitev obtožujejo dobavitelje, proizvajalci hrane pa odgovarjajo, da so izdelke podražili le za toliko, kolikor so se na mednarodnem trgu podražile surovine.

Gospodarski minister Andrej Vizjak želi razlogom za povišanje cen priti do dna. Minuli teden se je sestal s trgovci, ki so predstavili svojo plat zgodbe, danes pa se je srečal še s predstavniki živilskih podjetij.

Kot so pojasnili, so razlogi za podražitev vezani zlasti na dogajanja na globalnem in evropskem trgu ter dosedanje zadrževanje cen ob vstopu Slovenije v območje evra. Predsednik upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in predsednik uprave Žita Iztok Bricl je poudaril, da se cene živil zvišujejo tudi v tujini. "V Španiji," je navedel, "se je kruh v povprečju podražil za 40 odstotkov, na Madžarskem za 15 do 20 odstotkov, v Nemčiji za 10 do 20 odstotkov, v Franciji za pet odstotkov in na Poljskem deset do 15 odstotkov."

Povišanje cen pa je po ministrovih besedah povezano tudi z  "nekaterimi nejasnostmi zaradi razmeroma netransparentnega sistema prikazovanja vpliva marž in bonitet ali rabatov pri izračunu maloprodajne cene ". Med takšnimi bonitetami, ki so jih ministru predstavili živilci in so posledica izpogajanih praks med trgovci in dobavitelji, je Vizjak nanizal bonitete za rast podjetja, za širitev na tuje trge, za vpeljavo računalniškega sistema, za finančno disciplino, dobrodelni prispevek.

	Urad za varstvo konkurence Andreja Plahutnika je prejšnji teden dobil nalogo, naj razišče morebitni obstoj kartelnega dogovarjanja med trgovci in med dobavitelji. Tržni deleži sicer kažejo, da trije največji trgovci obvladujejo več kot 80 odstotkov trga.

Ob tem je Vizjak navedel tudi primer, ki mu ga je nakazal minister za kmetijstvo Iztok Jarc in kaže, da lahko podražitve moke za 100 odstotkov k podražitvi kruha, če vse ostalo ostane nespremenjeno, prispeva največ 9,5 odstotka. "Če se proporcionalno podraži vse, pomeni to slabih 26 odstotkov podražitve, " je pojasnjeval Vizjak.

Člani živilsko-predelovalne industrije so ministru obljubili analizo od 20 do 50 izdelkov, ki so se najbolj podražili. Enako analizo so minuli teden obljubili tudi trgovci. En tak primer pa je že navedel minister. "V primeru 0,8-kilogramske štruce pakiranega kruha z maloprodajno ceno 1,74 evra znaša davek na dodano vrednost 7,8 odstotka, skupni strošek trgovine 58 odstotkov, skupni strošek proizvodnje in surovin 25,4 odstotka, osnovna surovina, moka, pa 8,8 odstotka."