“Imamo veliko strank iz Slovenije in to, da so pri nas storitve cenejše, ni nič novega. Stranke nam pravijo, da so čez mejo čistilnice tudi trikrat dražje. Poleg tega smo v naši verigi čistilnic in popravljalnic zelo hitri. Srajce so na primer oprane in zlikane v 30 minutah, v tem času lahko stranka opravi nakupe in se vrne po svoje stvari še isti dan,” razlaga zaposlena v verigi Lava e Cuce v trgovskem centru Montedoro Freetime v Miljah.
Tja smo šli preverit trditve bralk, ki so nas opozorile na nekonkurenčne cene storitev naših kemičnih čistilnic.
“Sama nosim stvari v čistilnice v Italijo že dolgo. Na njihove cene sem naletela povsem po naključju; ko sem nakupovala, sem opazila v Udinah ugoden cenik. Tam na primer očistijo suknjič, hlače in podobno le za 1,99 evra. V Miljah so za kakšnega pol evra dražji, vseeno pa nekajkrat cenejši kot pri nas,” razlaga bralka Vesna Mavrič. Njena kolegica nam pokaže račun – v Miljah je za čiščenje petih suknjičev, kostima, ene obleke in štirih parov hlač odštela 24 evrov. V eni od čistilnic na Obali bi za enako storitev plačala 77 evrov oziroma trikrat več.
Cene glede na stroške
Za komentar visokih cen naših podjetnikov smo najprej zaprosili predsednika obalne obrtno-podjetniške zbornice, ki nas je napotil na kolegico, pristojno za področje čistilnic, a je bila zaradi bolezni nedosegljiva. Poklicali smo še v Kemoteks, kjer se je Tomi Burič nad podatki o nizkih cenah kemičnih čistilnic v Italiji začudil.
“Cene oblikujemo glede na stroške, dogovarjamo se o njih z drugimi ne ... Ne morem verjeti, da so Italijani toliko cenejši, se bom pozanimal ... Naše podjetje, v katerem dela 110 ljudi, dela tudi za italijanski trg; predvsem gre za storitve pranja in likanja za večje restavracije in hotele. Operemo jim tudi za več tovornjakov 'robe' na dan,” pove Burič.
Oligopol in dogovarjanje
“Globalizacija na takšne storitve, kot so kemično čiščenje, frizerji, kozmetičarke in določena dela v gradbeništvu, nima vpliva ter konkurence iz tujine sploh ne čutijo. Zato lahko imajo tako navite cene, poleg tega gre za malo število ponudnikov na lokalnem trgu, ki se ne gredo cenovne konkurence – raje pobirajo ekstra dobičke,” ocenjuje razmere ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.