Dolgotrajni konflikt na Bližnjem vzhodu in trajen padec oskrbe z energenti bi lahko povzročila skok inflacije v območju z evrom in prizadela gospodarsko rast v regiji, je za časnik Financial Times opozoril glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane. Posledice bodo odvisne od obsega in trajanja konflikta, je dodal. Kot je ocenil Lane, ta skok cen energentov povzroča pritisk na inflacijo, zlasti na kratek rok. Konflikt na Bližnjem vzhodu bi obenem negativno vplival na gospodarsko aktivnost, intervju povzema francoska tiskovna agencija AFP.

In kako se pripravlja Slovenija?

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da oborožen konflikt spremljajo "s skrbnostjo in zaskrbljenostjo" ter da so aktivnosti potekale že čez vikend. Na energetskih trgih so po njegovih besedah že zaznali negativne učinke, cene so zanihale navzgor, predvsem pri fosilnih gorivih. Ob tem je opozoril, da so trgi med seboj soodvisni.

Kljub podražitvam pa oskrba z nafto in zemeljskim plinom za zdaj poteka nemoteno. "Kratkoročno ne pričakujemo motenj," je dejal in dodal, da ostaja odprto vprašanje, kako bo konflikt eskaliral in koliko časa bo trajal. Za zdaj po njegovih zagotovilih ni nobenih motenj v dobavah.

Foto: Profimedia Bencinska črpalka Povezovanje na ravni EU

Po besedah Kumra med ministri držav članic že poteka komunikacija. Evropa se mora, kot je dejal, odzvati enotno - podobno kot v času energetske krize leta 2022. Nacionalne posebnosti pa lahko države po potrebi rešujejo samostojno.

Iz pretekle krize so se po njegovih besedah veliko naučili. Čeprav nekateri mehanizmi niso trajni, so pripravljeni za primer poslabšanja razmer. Pričakuje tudi, da bo po potrebi ukrepala Evropska komisija.

Naslednji teden je predvidena nova regulacija cen pogonskih goriv: "Pričakujemo, da se bo cena obrnila navzgor, a bomo s trošarinami to ublažili," je napovedal. Ob tem je pojasnil, da so trošarine sicer v pristojnosti ministrstva za finance, trenutno pa na trgu ne zaznavajo velikih odstopanj, ki bi zahtevala izredne ukrepe.

Diverzifikacija dobav plina

Dobavitelji zemeljskega plina po njegovih besedah ocenjujejo, da je letošnja oskrba v veliki meri že zagotovljena. Slovenija je v zadnjih treh letih diverzificirala uvoz, med drugim z dobavami iz Alžirije, Azerbajdžana in prek skupnega evropskega trga. Del količin za letos je bil zakupljen že lani, zato eskalacij na področju plina za zdaj ne pričakujejo.

Kumer vodi tudi krizno skupino, ki jo bo po potrebi sklical. "Našli bomo usklajene ukrepe, če bo to potrebno," je zagotovil. Ob tem je poudaril, da je dolgoročno najboljši odgovor na tovrstne izzive večja energetska samooskrba iz obnovljivih virov energije. V zadnjih treh letih so po njegovih besedah bistveno povečali investicije v sončne elektrarne, toplotne črpalke in biomaso. "Smo bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili, a se moramo še bolj zanesti na lastne vire energije," je dodal.

Zaloge nafte za več kot tri mesece

Tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril, da so že od začetka eskalacij v stalni povezavi ter da se zavedajo možnih posledic za gospodarstvo in trgovino.

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Han "Trenutna dobava nafte v Sloveniji poteka brez motenj. Za naslednjih 14 dni je zagotovljena," je dejal in poudaril, da ne pričakujejo izpadov. Slovenija redno zagotavlja obvezne rezerve nafte za primer motenj, za kar skrbi Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Po njegovih besedah ima država trenutno približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadostuje za 103 dni povprečne porabe vseh porabnikov v Sloveniji.

dezurni@styria-media.si