Novo leto nam je prineslo nove podražitve. Računi za elektriko so višji za okoli šest odstotkov, po denarnici pa nas bodo v ponedeljek udarili tudi pri nakupu osnovnih prehrambnih izdelkov, kot so kruh, olje, moka, mleko, testenine in mlečni izdelki.

Olje se bo podražilo tudi za več kot tretjino, do četrtine pa bodo dražji mlečni izdelki in izdelki iz moke, po nekaterih napovedih pa se bodo spremenile tudi cene mesa in zelenjave. Olje Oljarne Fram se bo po podatkih Mercatorja, ki je spremembe cen dobaviteljev za januar in februar objavil na svojih spletnih straneh, podražilo za 35 odstotkov, olje dobavitelja Vigros za od 18 do 23 odstotkov, olje Zvijezda za od 11 do 26 odstotkov. V Mercatorju pravijo, da so podražitve večine olj uspeli zadržati ves december, naslednji teden pa se bodo podražila.

S ponedeljkom se bodo, kot so povedali v Mercatorju, za od 13 do 20 odstotkov podražili mleko in mlečni izdelki dobaviteljev Kaeserei Hoffmeister, Pomurskih mlekarn, Ljubljanskih mlekarn, Ceppare, Mlekarne Celeia, Agroinda Vipava, Benytrade, Mlekarne Planika, Kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka.

V Pivki perutninarstvo naj bi februarja podražili konjsko in nojevo meso, medtem ko pri Perutnini Ptuj in v Mesni industriji Primorske pravijo, da podražitev za zdaj ne načrtujejo. "Cen živil Perutnine Ptuj v tem obdobju nismo spreminjali, objavljamo pa temeljite analize razmerij med cenami vhodnih surovin in drugih nabavnih stroškov. Na tej osnovi bomo sprejemali odločitve o eventualnih spremembah v prihodnosti," je za zurnal24.si povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser .

Največji slovenski trgovec Mercator načrtovane podražitve objavlja na svoji spletni strani . Cene testenin in moke, katerih dražitev so prav tako napovedali dobavitelji, bodo v Mercatorju predvidoma spremenili v drugi polovici januarja. Barilla bo nekatere svoje testenine podražila tudi za več kot 31 odstotkov, Mlinotest za od pet do 20 odstotkov, Pekarna Pečjak za 20 odstotkov, Remi za od 18 do 20 odstotkov. Testenine družbe Žito se bodo po Mercatorjevih navedbah podražile od 20 odstotkov, posebne testenine naj bi se podražile za 30 odstotkov.

V Žitu pojasnjujejo, da se je poleg več kot 70-odstotnega zvišanja odkupnih cen pšenice močno podražila tudi elektrika, ki v dejavnosti peke kruha predstavlja velik del stroškov, podražila se je tudi nafta, ki posledično vpliva na rast vseh transportnih stroškov. "Če bi upoštevali zvišanje vseh omenjenih stroškov, to je stroškov surovin, prevoza in električne energije, bi morali cene naših izdelkov podražiti že prej. Te smo do zdaj obvladovali z internimi ukrepi in racionalizacijami. Glede na skokovito rast vseh navedenih stroškov le v okviru internih ukrepov nimamo več rezerv, zato smo primorani povišati cene naših izdelkov," so pojasnili v Žitu.

V Žitu so v začetku januarja napovedali podražitve čokolad, v povprečju za 10 odstotkov, testenin za od 18 do 20 odstotkov, februarja pa se bo v povprečju za od osem do 10 odstotkov podražila zamrznjena hrana. Kot pojasnjujejo, je na primer cena zdroba kot osnovne sestavine testenin letos višja za 250 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, zvišala se je tudi cena strateških surovin čokolade, in sicer kakava za 30 odstotkov in lešnikov za 55 odstotkov. Ob tem rastejo tudi cene mleka in mlečnih izdelkov ter maščob, ki jih potrebujejo pri proizvodnji zamrznjene hrane.

Prvi na črni lestvici
Od začetka do konca leta 2007 so se cene v Sloveniji dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002. Trgovci za podražitve obtožujejo dobavitelje, proizvajalci hrane pa odgovarjajo, da so izdelke podražili za toliko, kolikor so se na mednarodnem trgu podražile surovine. Ker so odvisni od cen goriv, cena nafte pa je ta teden presegla rekordno mejo stotih dolarjev, se nam za zdaj zagotovo še ne piše dobro.

Da se podražitvam glede na razmere na svetovnih trgih ni mogoče izogniti, je danes ocenil tudi predsednik vlade Janez Janša . "Je pa treba ugotoviti, katere podražitve so upravičene in katere ne," je dodal. Cene hrane sicer v Sloveniji rastejo več kot še enkrat hitreje kot v območju evra, kar po besedah ministra za finance Andreja Bajuka pomeni, da se moramo soočiti s problemom konkurence pri ponudbi hrane in "glasovati z nogami" .

S konkurenco na področju trgovine pa se trenutno ukvarja tudi varuh konkurence, ki je zaradi domnevno usklajenega delovanja na trgu uvedel postopek zoper družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Še pred tem je proti največji trgovski družbi Mercator sprožil postopek zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, v sklopu katerega ugotavlja nabavno politiko trgovske družbe v odnosu do dobaviteljev.