Kot je poudaril minister Karl Erjavec, bo ladja primerna tudi za naloge zaščite in reševanja. Minister je povedal, da je v četrtek podpisal pogodbo o zaprtju klirinškega dolga z večnamensko ladjo Svetljak. Zatrdil je, da je soglasje k podpisu te pogodbe sprejela tudi vlada.

Za ladjo 34,9 milijona dolarjev

Ladja bo stala 34,9 milijona dolarjev, ta znesek pa bo v celoti pokril klirinški dolg. Doplačati bo treba 4,9 milijona dolarjev oziroma 3,2 milijona evrov za nakup sistema upravljanja z oborožitvenimi sistemi, za usposabljanje in za nakup municije.

Kot je pojasnil, je Rusija postavila pogoj, da se dolg zapre z nakupi vojaške opreme. Dejal je, da so bile tri možnosti – nakup raket za protizračno obrambo, večnamenske ladje ali pa transportnega letala. Po pogovoru z rusko stranjo so ugotovili, da z letalom "ni bilo mogoče zapreti dolga, saj letala, ki bi ustrezalo potrebam Slovenske vojske (SV), Rusi nimajo", je povedal Erjavec.

Poudaril je, da bo ladja prispevala k povečanju zmogljivosti na več področjih. Po njegovih besedah ne gre za tipično vojno zmogljivost, saj bo uporabna tudi za naloge in namene zaščite in reševanja. Kot je dejal, tudi na morju lahko pride do ekoloških katastrof, denimo do onesnaženja morja.

''Gre za večnamensko ladjo''
S tem nakupom bodo po Erjavčevih besedah zagotovili možnost 24-urnega udejstvovanja. "Ne gre za vojaško ladjo, ampak za ladjo tipa obalne straže, ki je večnamenska," je poudaril minister, ki je prepričan, da je zapiranje klirinškega dolga z nabavo te ladje "več kot utemeljeno".

Na vprašanje, ali so Rusi ponudili še kakšne druge ladje razen Svetljaka, je minister odgovoril, da je ministrstvo postavilo svoje zahteve, nato pa so oni ponudili plovilo, ki je tem zahtevam ustrezalo. V zvezi z očitki poslanca Zaresa Mateja Lahovnika, da naj bi nekatere države enako ladjo dobile za nižjo ceno, pa je še odvrnil, da so to preverili in da podatek ne drži.

Tudi poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj se je strinjal, da bo ladja Svetljak "izjemna pridobitev", ki bo zagotovila povečevanje zmogljivosti, denimo v primerih nenadnega onesnaženja morja.