Kriminalisti, ki so zaradi suma vpletenosti v gospodarski kriminal in korupcijo prisluškovali pogovorom poslanca Zmaga Jelinčiča, so sprva posumili, da se poslanec z obrambno ministrico Ljubico Jelušič dogovarja o kaznivem dejanju, ko so njun pogovor zaznali v policijskih prisluhih. "V obravnavanem primeru se je povzetek prepisa pogovora med ministrico in osumljencem izdelal, ker je bil v prestreženem pogovoru omenjen letalski muzej, ki se je nanašal na sum obravnavanega kaznivega dejanja. Po proučitvi je bilo ugotovljeno, da prepis povzetka omenjene komunikacije nima dokazne vrednosti, da bi lahko bil uporabljen kot neposreden dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku," z Generalne policijske uprave pojasnjujejo, da so prepis omenjenega pogovora posredovali tožilstvu, ki bi z njim v morebitnem sodnem procesu poslancu in ministrici lahko dokazovalo koruptivna kazniva dejanja, če bi zato že v začetku preiskave obstajal utemeljeni sum.

Zloraba položaja?
Policisti vztrajajo, da morajo prepise vseh prestreženih posnetkov v prisluhih predati tožilstvu in da so poslancu prisluškovali zakonito, "le v obsegu izdanih odredb sodišča, ki edino lahko dovoli prikrite preiskovalne ukrepe".

Odvetnik Franci Matoz pa nasprotno opozarja, da je "odredba sodišča izdana zaradi preiskave suma konkretnega kaznivega dejanja; in ko so prikriti preiskovalni ukrepi končani, morajo preiskovalci prepisati le prisluhe pogovorov, vezanih na to kaznivo dejanje. Kar pomeni, da je tisti, ki je na policiji prepisoval omenjeni pogovor med ministrico in poslancem, ki se ni nanašal na kaznivo dejanje, za katerega je bila izdana odredba, zlorabil položaj."

Nekateri viri blizu pravosodju dodajajo, da je "od odločitve preiskovalcev odvisno, ali bodo prepisali tudi pogovore osumljencev o temah, ki niso vezane na njihovo vpetost v domnevna kazniva dejanja. Lahko prepišejo tudi pogovor o denimo lastnih družinskih težavah, če sumijo, da bi na podlagi tega tožilstvo dokazovalo kaznivo dejanje in zato zahtevalo celo razširitev preiskave."