Delodajalec zahteva, da zaposleni pride na delo 15 minut pred začetkom delovnega časa, "da se pripravi na delo". Ker gre za pisarniško delo, je s pripravo na delo mišljeno vklop računalnika in zagon potrebnih programov. Ob tem pa zaposleni ne more iti 15 minut pred koncem delovnega časa, niti se teh 15 minut finančno nikjer ne upošteva.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 142. členu definira delovni čas kot efektivni delovni čas in čas odmora ter času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas pomeni vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. "Upoštevaje definicijo delovnega časa je potrebno zaključiti, da se mora v delovni čas zaposlenih vštevati tudi odrejeni (zahtevani) predčasni prihod na delo (od 15 do 30 minut) in odrejeno delo po zaključku delovnega časa zaradi potreb delovnega procesa - zaključka obračunskega dne," pojasnjuje Sindikat delavcev trgovine Slovenije med svojimi vprašanji in odgovori.
Delavec lahko tako zavrne prošnjo oziroma od delodajalca zahteva odpravo kršitve. Najbolje je, da to stori pisno. Če v roku osmih dni po vročeni pisni zahtevi ne pride do odprave kršitve, lahko zaposleni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, določa 200. člen ZDR-1. Še vedno ostaja tudi možnost, da se zaposleni obrne za ustrezno usposobljene strokovnjake. Če ima urejeno zavarovanje pravne zaščite ARAG, lahko izkoristi možnosti, ki jih to zavarovanje ponuja. Mesečna premija za posameznike znaša od 8,99 evra dalje, v primeru sklenitve zavarovanja za družino pa je premija 11,99 evra. "V primeru spora vam priporočimo odvetnika, lahko pa v dogovoru z nami izberete tudi svojega," pravijo v zavarovalnici ARAG. Zavarovanje vključuje tako odvetniške stroške kot sodne takse, stroške prič in izvedencev. Pomemben podatek je, da zavarovanje velja tudi v primeru izgubljene sodbe. Zavarovanec je namreč zavarovan pred plačilom sodnih stroškov nasprotne strani, pojasnjujejo v zavarovalnici ARAG, kjer so pomagali že več deset tisoč Slovencem v stiski.
Kršitve so še vedno prisotne
Od 20. novembra 2023 je v veljavi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A). Vodenje evidenc naj bi pripomoglo k odpravi kršitev na področju delovnega časa. Inšpektorji Inšpektorata RS za delo (IRSD) so v letu 2023 ugotovili 515 kršitev ZEPDSV, v letu 2024 pa se je število ugotovljenih kršitev več kot podvojilo, skupno jih je bilo 1.145. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v zvezi z 18. in 19. členom ZEPDSV glede evidenc o izrabi delovnega časa ter njihovega vodenja, in sicer 855. Glede splošne obveznosti vodenja evidenc po 12. členu ZEPDSV je bilo ugotovljenih 199 kršitev.
"Inšpektorji so poročali, da marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci npr. v dejavnosti gradbeništva v določenih obdobjih delajo več kot osem ur na dan in to tudi brez
dnevnega ali celo tedenskega počitka. Evidence na gradbiščih redko izkazujejo realno stanje opravljenih ur. Podobno problematiko inšpektorji opažajo tudi v dejavnostih gostinstva in trgovine," so nam pojasnili na inšpektoratu.
"Lahko bi rekli, da je tak način beleženja delovnega časa mogoč tudi s pristankom delavcev, bodisi prostovoljnim ali ne, na tak način so zaradi večjega zaslužka v to primorani. Brez sodelovanja delavcev v dokaznih postopkih je ugotavljanje, ali so predložene evidence odraz resničnega stanja, zelo oteženo ali nemogoče. Inšpektorji ugotavljajo, da se evidence o izrabi delovnega časa bolj verodostojno vodijo pri večjih delodajalcih, saj ti že večinoma vodijo elektronske evidence o izrabi delovnega časa. Slabša je slika pri manjših delodajalcih, ki evidence o izrabi delovnega časa vodijo v glavnem v fizični obliki, v različnih oblikah na papirju in je niti ne vodijo ažurno, kot to določa zakon, kar pomeni, da potrebnih podatkov v evidenco ne vpisujejo redno na dnevni ravni, ampak jih vpisujejo za nazaj," so orisali sliko, s katero se srečujejo na terenu.
Zaradi odpora eno obveznost črtali
Novela ZEPDSV-A je jasneje določila razmerja, za katera je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Z uveljavitvijo novele je postalo obvezno vpisovanje časa prihoda in odhoda na delo, dodatno še izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. "Med delodajalci je na največ odpora naletela obveznost vpisovanja odmora med delovnim časom, ki je bila v letošnjem letu črtana," so izpostavili na inšpektoratu.
V letu 2024 so bili tako inšpektorji pri nadzorih dodatno pozorni na evidence delovnega časa, opravili več nadzorov na tem področju in posledično ugotovili tudi več nepravilnosti pri vodenju evidenc. "Največ kršitev je bilo ugotovljenih v zvezi z 18. členom zakona, teh je bilo 685. Ugotovljeno je bilo, da delodajalci v evidence predvsem ne vpisujejo podatkov o številu opravljenih ur, število ur, za katere se prejema nadomestilo plače, in podatek o času prihoda in odhoda delavca z dela. Kršitev 19. člena je bilo skupaj 155. Med drugim je novela zakona določila dodatno obveznost delodajalcem, da morajo delavce pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec najkasneje do konca plačilnega dne. Teh kršitev je bilo ugotovljeno 49. V nadzorih je bilo ugotovljeno 15 kršitev 19.a člena, ker delodajalci te svoje obveznosti sploh niso izpolnili ali so elektronsko evidenco začeli voditi po predpisanem roku," so predstavili podatke.
Težko verjeti, da je to resnično stanje
"Kljub temu, da je spremenjeni zakon prinesel novosti in izboljšave, inšpektorji še vedno poročajo, da jim delodajalci predložijo evidence o izrabi delovnega časa, za katere je težko verjeti, da odražajo resnično stanje. V teh primerih gre običajno za ročno vodene evidence, ki jih vodijo predvsem manjši delodajalci. Tudi določba, da mora delodajalec delavca pisno obvestiti o
podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne, še ni popolnoma dosegla učinka, da bi delavci oporekali evidenci delodajalca oziroma inšpektorjem za delo prijavljali, da so prejeli obvestilo, ki ne odraža dejanskega stanja," pojasnjujejo na inšpektoratu. "Zavedamo se, da noben zakon, zakonska določba, ne more v popolnosti preprečiti, da se evidence ne bi ponarejale, lahko pa z različnimi zakonskimi zahtevami to omejuje in otežuje."
Področje pa je letos doživelo še nekaj sprememb. Sredi aprila je začela veljati novela ZEPDSV-B, ki je prinesla spremembe glede določitve razmerja, za katera je treba voditi evidence in administrativno razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa. Določila je tudi izjeme od obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa in spremembo glede
določitve kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa ter dopolnila možne načine obveščanja delavca o podatkih iz evidence.
"Inšpektorji so v letu 2025 do časa poročanja ugotovili 1.357 kršitev ZEPDSV, pri čemer so pogosteje zabeležene kršitve 12., 18. in 19. člena. Zabeleženih je 864 kršitev 18. člena ter 179 kršitev 19. člena ZEPDSV. Glede splošne obveznosti vodenja evidenc po 12. členu ZEPDSV je bilo ugotovljenih 205 kršitev. 14 ugotovljenih kršitev se nanaša na obveznosti elektronskega vodenja evidenc iz 19.a člena tega zakona," so podakte za letošnje leto, ki so začasne narave, povzeli na inšpektoratu.
taki pravniki, pa ne vedo niti tega, da bi moral tak propagandni članek označiti z besedilom, da enostavno za reklamo …
eh folk naj neha bluzit. torej treba je pridet 15 minut prej da se prižge pc. a kaj pa tisti …
Lahko zahteva ni ti pa potrebno izvajat.