"Prepričan sem, da ne živimo več v tistih časih, ko si lahko enostavno ignoriral ustavo in ustavne člene. Ustava raziskovalcem zagotavlja svobodo raziskovalnega dela, kar pomeni, da si lahko vsak raziskovalec sam izbira temo in metodo," je za zurnal24.si dejal Gorazd Pretnar, vodja oddelka za sanitarno mikrobiologijo ZZV Koper, in dodal, da je minister Miklavčič dobesedno skočil na ZZV Koper in obljubil sankcije. "Bil sem na zaslišanju pri inšpektoratu, medtem ko bo direktor ZZV Koper zaslišan pri ministru," je še dodal Pretnar.

Minister za zdravje Borut Miklavčič je namreč na odgovornost poklical direktorja zavoda Milana Kreka, ker je ta objavil raziskavo o povečani vsebnosti mikroorganizmov v vodi iz vodomatov in tako kršil ustavo, z grožnjami zaposlenim pa tudi kazenski zakonik Republike Slovenije.

Miklavčič: "Na izsledke smo čakali tri dni"
"Pretnarju nisem kratil znanstvene svobode, kakor tudi ne vem, da je on znanstvenik. Vem le, da je javni uslužbenec," nam je zatrdil minister Miklavčič.

Pretnar je raziskoval in objavil neke rezultate, ki so mene zaskrbeli, saj je bilo vprašanje zdravje ljudi. Po naši zakonodaji bi moral ZZV Koper o tem nemudoma obvestiti zdravstveno inšpekcijo RS, saj ZZV Koper nima pristojnosti ukrepanja, je še dodal Miklavčič.

"Gospa inšpektorica Severjeva je dejala, da ZZV Koper kar tri dni ni hotel poslati podatkov, nakar sem klical v Koper in dejal, naj nemudoma pošljejo podatke. Prejeli smo jih šele tri ure po klicu."

Pretnar je sicer že pred časom zatrdil, da je z inšpektoratom poskušal navezati stike že lani decembra. Nekaj telefonskih klicev je po njegovih besedah končalo pri tajnicah.

"Minister kastrira znanost"
V Sloveniji je praksa, da je treba tistemu, ki pokaže na neko nepravilnost in kako naj se ta odpravi, da bodo ljudje bolj varni, zaviti vrat. Vsem raziskovalcem v javnih zavodih in inštitucijah je minister sporočil, da naj jim na kraj pameti ne pride, da bi o svojih rezultatih obveščali javnost. To je kastracija znanosti, je še zatrdil Pretnar.

"Problem je v vodomatih"
Literatura v svetovnem merilu navaja, da do danes raziskovalci pri balonih niso odkrili nikakršnih problemov. Problemi so v vodomatih, kar smo dokazali tudi mi. Vodomati niso sterilni, zato se pojavljajo določene bakterije, ki nimajo z bakterijami iz vode nobene zveze, končuje Pretnar.

Afera vodomati
Kot smo že poročali, so prišli pred dnevi v javnost zaskrbljujoči podatki o neoporečnosti vode v vodomatih, saj naj bi ta vsebovala preveč mikroorganizmov. "Voda iz vodomatov je bistveno slabša kot pa voda iz vodovoda, ker ima najmanj desetkrat več bakterij," je dejal Milan Krek, direktor koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV KP).

Pretnar je takrat opozoril, da voda iz vodomatov, postavljenih v Ljubljani in na Obali, presega dovoljeno število mikroorganizmov in je tako bistveno slabša od vode, ki priteče iz pipe.

Inšpektorat očitke zavrača
Krek je obenem napovedal, da bo ministrstvu za zdravje predlagal razrešitev glavne zdravstvene inšpektorice Dunje Sever.

Na inšpektoratu so zatrdili, da o oporečnosti vode iz vodomatov ni dokazov, zaradi česar je minister Miklavčič odprl vprašanje odgovornosti direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.

Voda je pitna!
Slovenski polnilci embaliranih vod – družbe Costella, Dana, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska – so v odgovor zapisali, da opravljena analiza v vodi ni odkrila patogenih (zdravju škodljvih) mikroorganizmov.

"Vode polnilcev embaliranih vod so neoporečne. Do nerazumevanja pri merjenju oporečnosti voda je prišlo zaradi tega, ker je Gorazd Pretnar iz ZZV Koper vode analiziral po pravilniku za pitno vodo, ki se lahko kemično obdela (dodajo klor, jo ionizirajo ...). To vodo imenujemo mrtva voda," je zatrdil Jure Škuc, direktor marketinga Pivovarne Laško.

"Vode, s katerimi polnijo vodomate, pa ne smejo biti kemično obdelane. Te vode so t. i. žive vode in vsebujejo določene mikroorganizme, ki pa niso patogeni, ne škodljivi. Pravilnik določa, da teh vod ne smeš kemično obdelati," je še dodal.