"Ena naših študentk je na Kemoframaciji pregledovala odpadne zabojnike iz lekarn. Skupaj z okoli dvakrat več teh zdravil, ki se zberejo prek komunalnih podjetij, se lahko naredi zelo dobra ocena količine odpadnih zdravil, ki se zbere po uradnih poteh. Koliko jih ljudje odvržemo na druge načine, torej med mešane odpadke ali pa v straniščne školjke, težko ocenimo," pojasnjuje Mitja Kos z fakultete za farmacijo.
Odpadnih zdravil vse več
"Trend količine odpadnih zdravil narašča. Povezan je tako s postopnim vključevanjem dodatnih zdravil v nabor odpadnih zdravil kakor tudi s spreminjanjem navad pri zbiranju ter odstranjevanju teh zdravil," pravijo v veledrogeristu Kemofarmacija, kjer so kot nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi zdravili lani zbrali 65.652 kilogramov zavrženih zdravil.
"Med njimi kot farmacevtska oblika prevladujejo tablete, sledijo jim kapsule, raztopine ter ostale farmacevtske oblike. Največji delež pa predstavljajo zdravila iz skupine za zdravljenje bolezni srca in ožilja," še poudarjajo.
"Neporabljena zdravila je treba oddati v za to posebej namenjene zbiralnike komunalnih odpadkov, komunalna podjetja pa nato poskrbijo za njihovo strokovno uničenje," sporočajo z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in dodajajo, da jih lahko uporabniki odnesejo tudi v lekarne ali podobne specializirane prodajalne.
Ozaveščenost v Evropi boljša kot pri nas
"V Sloveniji primerjalno gledano zavržemo relativno podobno količino zdravil kot v razvitih evropskih državah s kakovostnim dostopom do zdravil, s to razliko, da je v nekaterih državah ozaveščenost prebivalcev, da so zdravila nevaren odpadek, ki ga ni dovoljeno zavreči v okolje (smeti, straniščno školjko) bistveno boljša kot pri nas," poudarjajo na ZZZS.
Vera Ribić je v magistrski nalogi o odpadnih zdravilih pod mentorstovm Kosa pregledala dober odstotek vseh zbranih odpadnih zdravil iz zunanjih lekarn v letu 2012 in ugotovila, da se v zabojnikih za zavržena zdravila najdejo tudi takšna pri katerih je rok uporabnosti potekel že pred 20 leti ali celo več. Najstarejše je imelo rok uporabe 30. 4. 1986.
Zaradi kopičenja zdravil doma je veliko tudi zastrupitev z njimi. "Skupno ekonomsko škodo zaradi hospitalizacij ob težavah povezanih z zdravili ter zaradi neporabljenih predpisanih zdravil na letni ravni ocenjujemo v višini 34,1 milijonov evrov letno (27,9 milijona evrov zaradi hospitalizacij in 6,16 milijona evrov zaradi neporabljenih zdravil)," v zdravstveni zavarovalnici navajajo podatke raziskave iz leta 2008.
60 odstotkov zastrupitev bi lahko preprečili
Po ocenah ljubljanskega kliničnega centra bi bilo mogoče več kot 60 odstotkov hospitalizacij zaradi zastrupitev z zdravili preprečiti.
"Stroške izvajanja celotne sheme načrta ravnanja z odpadnimi zdravili financirajo vsi deležniki, ki dajejo zdravila na slovenski trg skladno," pojasnjujejo v Kemofarmaciji. Zavržena zdravila uničujejo v Račah, v podjetju Pinus TKI, kjer pa na naša vprašanja niso odgovorili.
david.jug@zurnal24.si