Lani umrlo 22 moških

Foto: Žurnal24 (Foto: BOBO)
28. april je mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu. Letošnja tema je sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu.
Oglej si celoten članek
Lanska raziskava, v katero je bilo vključenih 36 tisoč ljudi, od tega 800 Slovencev, je pokazala, da sta varnost in zdravje pri delu veliko boljša tam, kjer so delavski predstavniki izvoljeni.
Lučka Böhm, ZSSS

28. april je za mednarodni dan zdravja pri delu razglasila mednarodna organizacija za delo s sedežem v Ženevi. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov (ICFTU) pa je v letu 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce. Zato je danes Zveza svobodnih sindikatov Slovenije(ZSSS)   predstavila podatke o številu smrtnih poškodb pri delu v Sloveniji ter poklicnih bolezni v letu 2010.

Po podatkih inšpekcije za delo se je v Sloveniji v letu 2010 zaradi vzrokov na delovnem mestu smrtno poškodovalo 22 delavcev (od tega 2 voznika na službeni poti v tujini). Vsi so bili moški. Na poti na delo in z dela so se dodatno smrtno poškodovali 3 delavci. Na delovnem mestu pa so umrli še 4 delavci zaradi zdravstvenih težav, nepovezanih z delom.

Štirje odstotki slovenske umrljivosti, približno 750 smrti, so v Sloveniji povezani z vzroki, ki izhajajo iz razmer dela, je povedala Lučka Böhm.

Večina umrlih delavcev tujcev
Tudi letos je bilo največ (10) smrtnih poškodb v gradbeništvu. Vzrok je pogosto padec delavca z višine oziroma padec predmeta na delavca. Značilno je, da je večina umrlih imela pridobljeno državljanstvo oziroma so bili tujci. Očitno prav ta kategorija zaposlenih opravlja posebej  tvegana dela in zato potrebujejo več usposabljanja za varno delo.  Prav tako je značilno, da se večina smrtnih poškodb dogodi izven lokacije delodajalca., so v sporočilu za javnost zapisali na ZSSS.

Lani je inšpektorat za delo zaznal 22 primerov smrti zaradi poškodb pri delu. Če upoštevamo, da so 4 odstotki umrljivosti povezani z vzroki, ki izhajajo iz razmer dela, pridemo do številke 750, pravi Böhmova iz ZSSS.

12 kazenskih ovadb zaradi smrti delavcev
Delovni inšpektorji so v zvezi s smrtnimi poškodbami podali 12 kazenskih ovadb in v 6 primerih prepovedali nadaljnje opravljanje del. Izdano je bilo 11 ureditvenih odločb, 7 odločb o prekršku, 15 plačilnih nalogov, 2 opozorili po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in 2 opozorili po zakonu o prekrških.

Tema: Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu

Letošnja tema je sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu. "Gre za to, da samo strokovno, sistemsko delo lahko zagotovi dvig varnosti in zdravja pri delu. Se pravi, manj poškodb in manj poklicnih bolezni. Mi kot sindikati v Sloveniji opozarjamo še na vlogo delavskih predstavnikov za varnost pri delu, to so sveti delavcev in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu," pojasnjuje Lučka Böhm, izvršna sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu. 

"Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj za uspešnost tako posameznika kot podjetja," je dejal predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije Janez Fabijan. "Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja," poudarja.

Slovenija ima zelo malo notranjih služb
Slovenija je po besedah Böhmove evropska prvakinja v številu pogodb z zunanjimi službami varstva in zdravja pri delu. "Evropske analize kažejo, da kadar imajo delodajalci zunanje pogodbe, si lahko umijejo roke in rečejo 'S tem smo zaključili in se nam ni treba več ukvarjati'. To je znak brezbrižnosti in manjše zavzetosti za varnost in zdravje pri delu, kaže pa se tudi v slabših rezultatih."

Urejena varnost in zdravje pri delu vplivata tudi na daljšo delovno dobo. "Čez dober mesec dni bo referendum o pokojninski reformi, eden izmed glavnih ciljev je tudi dvig starosti na 65 let, kar je možno zgolj z dvigom varnosti in zdravja pri delu," pove Böhmova in doda: "Raziskava, ki je bila narejena lani v Dublinu, je pokazala, da tam, kjer imajo slabše urejeno varnost in zdravje pri delu, zelo malo ljudi meni, da bodo lahko po 60. letu sploh še delali."

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.