Gregor Golobič je v zadnjih tednih dokazal, da kljub dolgoletnemu sodelovanju pri vodenju Slovenije še vedno ne razume, kako delujejo uspešne države.

Golobič ne razume pomena kredibilnosti. Ne razume, kakšno znamenje je državljanom poslal politik, ki je prenesel svoj kapital v davčno ugodnejšo državo. Povedal je, da je takšno prenašanje kapitala sprejemljivo: "Tako naredite tudi vi. Ne plačujte po nepotrebnem davkov v slovenski proračun. Raje plačajte malo manj, pa čeprav boste s tem pomagali bogati Nizozemski namesto Sloveniji."

Golobič ne razume, da morajo institucije delati tisto, za kar so bile ustanovljene, in ne tistega, kar bi želeli strankarski veljaki. Gospod visokošolski minister, banke morajo skrbeti za naše prihranke, za tajkune pa se morajo pobrigati organi pregona, pristojne javne agencije in uradi.

Mož iz devetdesetih let. Golobič razmišlja podobno, kot je razmišljala večina pomembnejših uradnikov in politikov v devetdesetih letih. Golobič ne razume, da lahko postane Slovenija učinkovitejša samo, če bodo banke dobičkonosnejše. Da bomo vsi živeli bolje, če se bodo organi pregona, uradi za nadziranje trga, konkurence in podobni pogumno spopadli tako s Šroti kot tudi z raznimi Golobiči. In če bomo mediji enako odločni do politikov vseh barv.

Golobič mora narediti premik v glavi. To je njegova najpomembnejša naloga, če bo ostal. Če takšnega premika ne bo, je bolje, da gre.