“Dejstvo, da je v Sloveniji le deset odstotkov psov rodovniških, je z vidika zaščite živali in varovanja ljudi pred nalezljivimi boleznimi popolnoma nepomembno,” na očitke Kinološke zveze Slovenije (KZS) odgovarjajo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

“Lahko bi prihranili”

KZS opozarja, da urejenost posedovanja in vzreje psov ni na zadovoljivi ravni. “V primerjavi s skandinavskimi državami spadamo na Balkan,” opozarjajo. Pri nas imamo po njihovih ocenah okoli deset odstotkov rodovniških psov, na Finskem ali Švedskem pa je razmerje ravno obratno

Po njihovih besedah bi morala UVHVVR z njimi bolje sodelovati in začeti reševati probleme, preden ti nastanejo. “Po javno dostopnih podatkih v Sloveniji namenimo kar devet milijonov evrov na leto za delovanje zavetišč! Z malo več odgovornosti bi lahko veliko prihranili in delovali preventivno,” so prepričani. Potepuških psov bi bilo po njihovih navedbah manj. Od uprave zahtevajo javno pooblastilo za skrb za celotno populacijo psov, za njihovo vzgojo ter vzgojo lastnikov in vzrediteljev.

“Nezadovoljstvo, ki ga izraža KZS, verjetno izhaja iz predpostavke, da kinologi vedo, kaj je dobro za pse, in da bi torej morali imeti možnost nadzirati lastnike psov,” pravijo na UVHVVR. Dodajajo, da to ni vedno res in da pri številnih pasmah prav zaradi vzrejne dejavnosti poznamo dedne bolezni in posege, ki ogrožajo dobrobit psov. “Kinologija je lahko sogovornica veterine, ne more pa prevzeti njenih strokovnih nalog,” sklenejo.