Izredna raziskava #Novanormalnost po poplavah, ki jo izvaja agencija Valicon, je pokazala, da je stopnja zaskrbljenosti za sedem odstotnih točk višja kot najvišja izmerjena stopnja zaskrbljenosti med epidemijo kovida konec marca 2020 (72). Bistveno manj so bili Slovenci zaskrbljeni tudi zaradi začetka vojne v Ukrajini. Večjo zaskrbljenost so anketiranci izkazali le glede rasti življenjskih stroškov oziroma inflacije marca lani. 

Visoka podpora vladi

Glede odzivanja in ukrepanja nekaterih služb v sistemu zaščite in reševanja ob tokratnih poplavah ter ukrepe in odzive vlade Roberta Goloba, vprašani najvišjo ceno namenjajo gasilcem in reševalcem. Ukrepanje gasilcev je z oceno »izjemno« ocenilo 80 odstotkov vprašanih, delo reševalcev pa kot izjemno ocenjuje 71 odstotka vprašanih. Organi civilne zaščite na lokalni in državni ravni so bili z oceno »izjemno« ocenjeni pri 47 odstotkih vprašanih. Tudi pri službi, ki je med vsemi dobila nekoliko nižjo oceno, to je meteorološka in hidrološka služba, je ocena še vedno izjemno pozitivna, več kot 90 odstotkov vprašanih je namreč njihovo delo ocenilo kot dokaj dobro, zelo dobro ali izjemno. 

Dosedanje ukrepe in odzive Vlade RS v zvezi s poplavami kot bolj ustrezne ocenjuje dobri dve petini vprašanih (42 odstotkov), 43 odstotkov pa kot »deloma ustrezne, deloma neustrezne«. Podobne oziroma nekoliko višje deleže je zabeležila predhodna vlada v zadnjem tednu marca 2020 ob začetku epidemije, a so ti že teden dni zatem padli pod zgoraj navedene vrednosti, čemur je sledil negativen trend v naslednjih mesecih. 

Veliko ljudi pripravljenih pomagati

Več kot dve petini vprašanih že sodeluje v pomoči na tak ali drugačen način, še dodatna tretjina pa pravi, da je pripravljena pomagati, čeprav trenutno niso udeleženi pri pomoči. 

Tri četrtine vprašanih tudi meni, da so tokratne obsežne poplave »izreden vremenski pojav, ki je posledica podnebnih sprememb«, desetina, da gre za običajen vremenski pojav, medtem ko se jih je petina odločila za odgovor, da gre za izreden vremenski pojav, ki je posledica drugih vzrokov, med katerimi prevladujejo tri razlage: posledica odnosa človeka do narave (potrošništvo), posledica slabega vzdrževanja vodotokov ter različne razlage, ki za izredno vremensko dogajanje vzroke vidijo v uravnavanju vremena in podobno.