Torek dan za pogovore

Danilo Türk. Predsednik republike naj bi imel jutri pogovore s poslanskimi skupinami glede podpore mandatarju. V uradu predsednika pričakujejo, da bo Türk vodje poslanskih skupin sprejemal na pol ure. Po koncu predsednik republike ne bo dajal izjav. Mandatar. Čeprav ima po ustavi Türk za odločitev čas do 15. novembra, je na prvi seji DZ v novi sestavi omenil, da bo mandatarja predlagal čim prej. Po nekaterih podatkih bo to že v četrtek. Nato naj bi najverjetnejši mandatar Borut Pahor predstavil imena kandidatov za ministre.

Razlike v višini dodatka
"Ker nekaterih izračunov še ni, o konkretnih številkah ne moremo govoriti," je dejal Karl Erjavec (DeSUS) in dodal: "Zdaj si spremembe ne moremo privoščiti, ker ne poznamo učinkov." "Glede načina izboljšanja najnižjih pokojnin je bil storjen velik napredek," je dejal Anton Rop (SD) in dodal: "So pa še razlike glede višine dodatka." Na vprašanje, ali bodo javne finance tak dodatek prenesle, pa Rop odgovarja: "To je meja, prek katere ne moremo iti." Miloš Pavlica (SD) opozarja, da 40 odstotkov delavcev prejema pod 600 evrov na mesec, in dodaja: "Treba je izenačiti položaj vseh generacij."

Po neuradnih podatkih se pogovori vrtijo predvsem o treh pokojninskih modelih, opisanih v podpoglavju Pokojninski modeli podaj. Prejšnji teden naj bi se na ekonomskem inštitutu pravne fakultete na to temo sestali tudi Anton Rop, direktor inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen in pokojninski strokovnjak Dušan Kidrič. Profesor na fakulteti za menedžment Janez Šušteršič opozarja, da vlada lahko pokojnine poveča samo na račun drugih proračunskih postavk. "Komu konkretno vzeti, pa je stvar politike," pravi Šušteršič. Sam kot primer omenja znižanje otroškega dodatka.

Šušteršič: moralna dilema
Pri ideji, da bi višje pokojnine rasle počasneje kot nižje, pa opozarja na moralno dilemo. "Ti z višjo pokojnino so to dobili s plačevanjem prispevkov," pojasnjuje in dodaja: "Z uveljavitvijo počasnejše rasti pa bi posegli v njihovo pravico." Gospodarsko recesijo bi po Šušteršičevem mnenju lahko reševali tudi z večjo porabo na račun proračunskega primanjkljaja."Vendar večja poraba ne sme biti namenjena reševanju pokojnin, saj to ne bo spodbudilo gospodarstva."

Pokojninski modeli
V minulih dneh so stranke najprej preračunavale, kaj bi za proračun prinesel švicarski model usklajevanja pokojnin, nato avstrijski, od nedelje pa so razmišljale tudi o tem, ali bi nizke pokojnine krpali z dodatki. Objavljamo ključne značilnosti posameznih modelov.

Švicarski: Najnižje pokojnine bi se usklajevale z rastjo plač. Višje pa polovično z inflacijo in polovično z rastjo plač.
Avstrijski: Vsem upokojencem bi ob vsaki uskladitvi pokojnine dali enak znesek.
Dodatki: Vsi naj bi dobili višji rekreacijski dodatek in tudi draginjski dodatek, kar naj bi po nekaterih ocenah blagajno stalo 100 milijonov evrov.

Kje vzeti za višje pokojnine?
Dušan Semolič, sindikalist:
Za pokojnine bi vzel delodajalcem. Ti že od leta 1996 plačujejo v pokojninsko blagajno po 8,8-odstotni prispevni stopnji, delavci pa po 15,5-odstotni.

Rado Pezdir, ekonomist:
Obstajata le dve rešitvi za zvišanje najnižjih pokojnin: da vzamemo nekaj enim upokojencem in to damo drugim ali da zvišamo davke.

Janez Drobnič, nekdanji minister:
Za pokojnine bi dobili, če bi preprečili delo na črno in zmanjšali količino dela prek študentskih napotnic. Mladi naj se zaposlijo.