Slovenija bo z novo uredbo določila, da bomo le slabo tretjino svežega sadja in zelenjave, ki ga bomo umaknili iz slovenskega trga zaradi sankcij Rusije, namenili v humanitarne namene. Kljub temu, da so slovenski pridelovalci ob ruskih sankcijah, ki prepovedujejo uvoz svežega sadja in zelenjave iz Evropske unije, zagotavljali, da presežkov ne bo, ker v Rusijo izvozimo le malo hrane, pa naj bi na podlagi uredbe Evropske komisije pri nas ostalo kar 3.000 ton odvečne hrane.

Vlada bo tako zdaj določila, da bo dve tretjini oziroma 2018 ton presežkov namenila predelovalni industriji. Po kakšnem ključu bodo izbirali industrijske obrate, ki bodo hrano in zelenjavo lahko prejeli, nam zaenkrat na ministrstvu še niso pojasnili. Kot pogoj pa postavljajo, da izdelki ne smejo priti več na trg nepredelani.

Proizvajalci paradižnika, korenčka, zelja, paprike, cvetače, brokolija, kumar, jabolk, hrušk in sliv bodo tako pridelke, ki jih bodo želeli podariti v humanitarne namene, lahko namenili šolam, vrtcem, javnim zavodom oziroma Rdečem križu ali Karitasu.

Pridelovalci pa se morajo za dodelitev pomoči agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja prijaviti najkasneje do 17. oktobra. Teden dni kasneje bo Slovenija morala Evropski komisiji povedati, koliko sadja in zelenjave bo umaknila iz trga. Če bodo države presegle skupno višino v znesku 125 milijonov evrov, bo država upravičencem izplačali le določen odstotek vrednosti sadja in zelenjave.