V nadaljevanju preberite:
- Direkcija je dela na reki Ledavi začela brez mnenja Zavoda za varstvo narave in jih po ugotovljeni napaki ustavila.
- Direkcija je zaradi napake uvedla notranji pregled.
- Ekologinja Polona Pengal je pojasnila možne posledice posega ter predstavila naravi prijaznejše načine zagotavljanja poplavne varnosti.
Vzdrževalna dela na reki Ledavi v Lendavi so v začetku avgusta sprožila številne odzive lokalne javnosti. Občani so na družbenih omrežjih opozarjali na obsežno odstranjevanje obrežne vegetacije in naplavin ter izražali bojazen, da je poseg prizadel vodni in obvodni habitat. Govorili so celo o "ekocidu".
Dela so začeli, preden so pridobili mnenje Zavoda RS za varstvo narave: Pojasnili so nam, zakaj
Direkcija Republike Slovenije za vode je za portal Lendavainfo pojasnila, da je dela naročila zaradi zagotavljanja projektirane pretočnosti vodotoka in izboljšanja poplavne varnosti. Poseg je bil predviden na približno 1600 metrov dolgem odseku, od vtoka iz Centralne čistilne naprave Lendava do mostu pri hotelu Lipa. Del odstranjenega zemeljskega materiala naj bi uporabili pri sanaciji visokovodnega nasipa na Muri v Benici, kjer po poplavah leta 2023 izvajajo tesnjenje in utrjevanje nasipa ter gradijo sanacijsko pot.
Z direkcije so za Lendavainfo priznali, da pred začetkom del niso pridobili mnenja Zavoda RS za varstvo narave, čeprav bi bilo to zaradi naravovarstvenega statusa območja potrebno. Za Žurnal24 so zdaj dodatno pojasnili, da soglasja Zavoda RS za varstvo narave niso pridobili "zaradi administrativne napake oziroma pomanjkljivosti v postopku preverjanja varovanih območij".
Notranji pregled še ni končan
"Direkcija RS za vode navedeni primer obravnava z vso resnostjo. Trenutno poteka notranji pregled vseh okoliščin in postopkov, s katerim želimo ugotoviti, na kateri stopnji postopka je prišlo do napake ter kateri dejavniki so k njej prispevali. Namen pregleda je ugotoviti dejansko stanje in po potrebi sprejeti dodatne organizacijske ter procesne ukrepe za izboljšanje nadzora in preverjanja skladnosti postopkov," so nam sporočili iz direkcije.
"Direkcija RS za vode bo v nadaljevanju ravnala v skladu z usmeritvami in ugotovitvami pristojnih institucij," so še obljubili in dodali, da "Direkcija RS za vode ostaja zavezana zakonitemu, strokovnemu in odgovornemu izvajanju nalog urejanja voda ter sodelovanju z vsemi pristojnimi institucijami pri varovanju narave in vodnega okolja".
Naravovarstveno mnenje bi lahko poseg omejilo
Za komentar o razmerah v Lendavi smo zaprosili ekologinjo Polono Pengal iz zavoda Revivo. Začetek del brez predhodno pridobljenega mnenja oziroma soglasja pristojne naravovarstvene institucije ocenjuje kot nesprejemljiv: "To se mi zdi absolutno napačno. Mehanizmi bi morali biti postavljeni tako, da se tak poseg brez potrebnega preverjanja ne bi mogel začeti."
"Ni pa to nič nepričakovanega. Direkcija je zelo samostojna oziroma se ne ozira prav veliko na druge institucije ali pa druga mnenja pri svojem delu," je bila Pengal neposredna.
Pengal meni, da bi predhodno sodelovanje Zavoda RS za varstvo narave lahko vplivalo na način izvedbe del. "Zavod za varstvo narave bi lahko določil smernice, ki bi dopuščale določeno, vendar bolj selektivno in manj invazivno odstranjevanje vegetacije. Predvsem bi bilo smiselno ohranjati velika stara drevesa, kjer je to mogoče," je dejala.
"Obrežna vegetacija je za reko podobno pomembna kot koža za človeka"
Drevesa, grmovje in druge obrežne rastline poleg tega ustvarjajo senco in blažijo segrevanje vodotoka. Hkrati vplivajo na lokalno mikroklimo, upočasnjujejo površinski odtok ter pomagajo zadrževati vodo v pokrajini.
Pengal posebej opozarja tudi na vlogo korenin pri stabilnosti rečnih brežin. Te povezujejo zemljino, zmanjšujejo erozijo in preprečujejo posedanje materiala v strugo. "V Sloveniji imamo primere, ko v bistvu cel hrib drži gor eno drevo," pravi.
Obrežna vegetacija je tudi življenjski prostor številnih organizmov. "Drevesa, grmovje in zelnate rastline so življenjski prostor za raznovrstne obvodne organizme, žuželke, ptice in druge živali. Njihova odstranitev lahko pomeni neposredno izgubo habitata," opozarja Pengal.
Vplivi na posamezne vrste so odvisni tudi od časa izvedbe del in značilnosti območja. Pri pticah je pomembno, da posegi ne potekajo v času gnezdenja, za ribe in druge vodne organizme pa je lahko posebej neugodno izvajanje del med poletno sušo in vročino, ko je v strugi manj vode, ta pa se hitreje segreva. "Ribe bo skurilo, skuhale se bodo," je Pengal slikovito opozorila na nevarnost dodatnega segrevanja že tako plitve in tople vode zaradi odstranjevanja obrežne vegetacije v času, ko je Slovenija v primežu suše.
"S sekanjem obrežne vegetacije lahko erozijo povečamo, posledično pa se začnejo brežine posedati ali podirati. Če to pozneje predstavlja nevarnost, so lahko potrebni novi tehnični posegi," opozarja sogovornica.
Zdaj sekajo, potem bodo spet sadili
Če se po strokovnem pregledu izkaže, da je bil habitat prizadet, je eden od možnih začetnih sanacijskih ukrepov vnovična zasaditev avtohtone obrežne vegetacije: "Omilitveni ukrep je lahko vnovična zasaditev čim večjih primernih dreves, vendar s tem ne moremo v celoti in takoj nadomestiti tistega, kar je bilo izgubljeno."
Mlada drevesa namreč izgubljenih funkcij ne morejo nadomestiti takoj. "Če zasadimo mlado drevo, ima to bistveno manjšo krošnjo in manj razvit koreninski sistem kot staro drevo. Preden se dobro ukorenini, lahko mine pet ali deset let, preden bo opravljalo primerljivo funkcijo kot veliko staro drevo, pa lahko mine več desetletij," je opozorila Pengal.
Protipoplavna varnost?
"Obstajajo drugačni načini, ki lahko zagotavljajo enako ali boljšo poplavno varnost. Korenine upočasnjujejo površinski in globinski odtok vode v strugo in s tem preprečujejo poplave oziroma zmanjšujejo količino vode v strugi ob poplavah," je Pengal pojasnila, da vegetacija ni vedno škodljiva za poplavno varnost. Na brežinah, poplavnih ravnicah in v širšem porečju lahko vegetacija pravzaprav prestreza padavine, izboljšuje pronicanje, upočasnjuje površinski odtok in zadržuje vodo. Tako lahko voda počasneje prispe v strugo, poplavni val pa je lahko nižji ali časovno zamaknjen.
V ozkem oziroma reguliranem koritu pa po drugi strani gosta vegetacija, zarast, podrta drevesa in naplavine povečujejo upor vodnemu toku ter zmanjšujejo pretok. Ob isti količini vode se lahko gladina lokalno dvigne, kar poveča nevarnost prelivanja ob naseljih, mostovih ali drugi infrastrukturi. Skratka, vegetacija upočasni poplavni val, vendar lahko zaradi večjega upora lokalno povzroči višjo gladino.
Ob tem opozarja, da smo se z gradnjo naselij, infrastrukture in urejanjem kmetijskih zemljišč preveč približali vodotokom ter rekam odvzeli velik del prostora, kamor so se nekoč lahko naravno razlivale: "Preveč prostora smo jim vzeli, zato nas je začelo poplavljati. Dokler se ljudje nismo naselili preblizu vodotokov, smo bili varni in poplave niso imele škodljivih posledic za človeka."
"Če damo rekam malo več prostora, bomo imeli manj stroškov. Če jih bomo prepustili naravnim procesom, bo tudi veliko boljša mikroklima," pravi.
Odstranjevanje vegetacije: Kaj pravi zakon?
Prvi odstavek 5. člena Zakona o vodah določa, da je treba priobalni prostor in obvodne ekosisteme varovati. Posegi se ne smejo izvajati brez upoštevanja njihovega vpliva na stanje voda, naravne procese in varovana območja: "Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča (...) je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, (...) ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave."
Podobno določa drugi odstavek 80. člena: "Posegi zaradi urejanja voda morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov."