"Zmotna je predstava, da bi se z legalizacijo prostitucija začela dogajati povsod - ravno nasprotno, bila bi zakonsko določena in omejena," pravi Mojca Pajnik , avtorica študije Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in emigracij.

Legalizacija – da ali ne?
Raziskava je pokazala, da so mnenja o legalizaciji deljena. Pozitiven vidik je izboljšanje socialnega položaja spolnih delavcev, vendar pa to pomeni izgubo diskretnosti in anonimnosti udeležencev v prostituciji. To pa v nasprotju z državami, kot so Nemija, Švedska in Nizozemska, v majhnem slovenskem prostoru predstavlja veliko težavo.

Stanje pri nas

Leta 2003 je bila prostitucija z novelo zakona o javnem redu in miru dekriminalizirana, kar pomeni, da se dejanje prostitucije ne obravnava več kot prekršek. To je pomagalo pri zaščiti žrtev, prisiljenih v prostitucijo.

Študijske ugotovitve
Prodajalke ljubezni pri nas so stare od 20 do 50 let in imajo razlino izobrazbo. Ker so med njimi tudi visokoizobražene ženske, je profil slovenske prostitutke težko doloiti in ga ni mogoče posplošiti, v najnovejši raziskavi Mirovnega inštituta ugotavlja Mojca Pajnik, docentka na FDV.  Socialna nuja je eden izmed vzrokov za prostitucijo, ni pa edini. Med drugim je razlog tudi dodatni zaslužek, tretji pa je povezan s samimi spolnimi izkušnjami, še navaja Pajnikova v sinoi predstavljeni knjigi Mirovnega inštituta Prostitucija in trgovanje z ljudmi. Po podatkih statistinega urada namreč le četrtina prostitutk v Sloveniji prihaja iz tujine, in sicer iz Slovaške, Moldavije, Bolgarije, Ukrajine in Romunije.

Stigmatizacija prostitucije
“Razprave o prostituciji so zelo omejene, zaradi splošne stigmatizacije prostitucije pa so iz te razprave izključeni tisti, ki jih to najbolj zadeva, ” poudarja Pajnikova in dodaja, da prostitucije ne smemo posploševati na statistike, temveč jo moramo obravnavati znotraj širših družbenih okvirov. “Preseči moramo vnaprejšnjo negativno, celo kriminalno konotacijo, šele potem lahko razpravljamo o pravni ureditvi ali legalizaciji.”

Mojca Pajnik, avtorica knjige © osebni arhiv

Še vedno tabu, pogovor z avtorico knjige Mojco Pajnik
Kateri je bil primarni namen raziskave o prostituciji?
V prvi vrsti smo želeli prispevati k temu, da se odpre javni prostor za resne in kontinuirane debate na to temo.

Kakšne pa so ugotovitve študij, ki so hkrati potekale v drugih državah?
Šlo je za mednarodno raziskavo, ki je potekala tudi na Madžarskem, Slovaškem in Poljskem. Izsledki so pokazali izrazito stigmatizacijo prostitucije. Prevladujejo ženske, vendar poznamo tudi istospolno prostitucijo, ki je še bolj marginalizirana.

Ponekod so celo sindikati spolnih delavcev ...
Da, a je treba govoriti tudi o strankah in sami organizaciji ter obliki prostitucije. Pri nas pa niti zdravniški pregledi niso posebej urejeni.

Ali lahko pričakujemo povečanje prostitucije zaradi gospodarske krize?
Menim, da se bo pritisk na marginalne skupine zagotovo povečal.