Vlada se je zganila in predlagala spremembe in dopolnitve zakona o vrtcih, kjer je med drugim predvidena registracija oseb, ki želijo opravljati varstvo otrok - po domače varušk. Predlagatelji so po desetletju in več ugotovili, da bodo zasebni vzgojitelj omogočili večje vključevanje otrok v organizirane oblike predšolske vzgoje. In dojeli, da je s finančnega vidika donosno, saj ima opravljanje varstva otrok „na črno“ posledice tudi za državni proračun. Lahko bodo pobirali davke varuškam, ki so doslej dobro organizirane neobdavčene mastno služile.

Vprašanja
Zakonska dikcija, kdo vse lahko ponuja storitev varovanja otrok na domu, je ohlapna. Zagotovo preohlapna, kar je slabo. V primerjavi z zahtevanimi s strokovnimi kriteriji osebja za delo z otroki v javnih in zasebnih vrtcih smešno nezahtevna. Toda po desetletju in več je bolje imeti povprečen zakon, ki odpira trg, kot ne imeti zakona, ki dopušča črni trg in sili starše, da sprejmejo in plačajo prav vsako varuško.

Legalizacija varušk bo pomenila ostro konkurenco na trgu. Posledično padec cen, dvig kakovosti storitve in naravno selekcijo, kjer ne bo prostora za povprečne varuške, ampak za podjetne, prilagodljive in iznajdljive varuške, ki se bodo med seboj povezovale. Kakovost storitve se bo v očeh staršev od zdaj naprej merila tudi po tem, ali imajo varuške višjo strokovno izobrazbo od zahtevane, razumejo besedno zvezo dodana vrednost - vlagajo v izobraževanje in varnost otrok ... Povsem drugo vprašanje pa je, zakaj legalizacija varušk šele zdaj.