Lekcija ni zalegla!

Analitiki zatrjujejo, da kriza številnih držav ni naučila lekcije, ki bi jo morala, in da niso sprejeli ukrepov, ki bi jih morali, da se kriza dejansko ne bi več ponovila.

Investicijska banka Lehman Brothers, ki jo je odlikovala 158-letna tradicija, je v težave zašla zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek, predvsem drugorazrednih, katerih vrednost ni bila dvomljiva v času, ko je ameriški nepremičninski trg cvetel. Med letoma 1997 in 2006, ko je nepremičninski trg doživel vrhunec, se je povprečna ameriška hiša podražila za 124 odstotkov, kar je vodilo v vseameriško zadolževanje.

Smrtonosna posojila
Posojila so dobivali vsi, ne glede na zmožnost odplačevanja, in tako so bile do leta 2007 drugorazredne hipoteke, katerih najemniki niso bili sposobni odplačevati posojila brez nenehne rasti vrednosti nepremičnin, vredne že 1.300 milijard dolarjev. Takrat so banke zaplenile 1,3 milijona hiš in stanovanj, leta 2008 pa že 2,3 milijona. Do septembra 2008 se je povprečna cena hiš ali stanovanja v ZDA znižala za 20 odstotkov od rekordnih cen sredi leta 2006, ko so se začele razmere obračati na slabše.

Reševalni načrt padel v vodo
Ko je konec avgusta 2008 Wall Street zajela zaskrbljenost zaradi zdravja banke Lehman Brothers in drugih finančnih ustanov, je bila kriza prisotna že skoraj povsod. Ameriška vlada je 7. septembra prevzela paradržavni hipotekarni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac in jima namenila 200 milijard dolarjev pomoči, takrat pa se je obetala tudi pomoč banki Lehman Brothers. Načrt, da bi banko prevzela Korejska investicijska banka, je padel v vodo, banka pa je samo v tretjem četrtletju prijavila 3,9 milijarde dolarjev izgub.

13. septembra je nato predsednik newyorških zveznih rezerv in sedanji finančni minister ZDA Timothy Geithner sklical nujen sestanek za banko Lehman Brothers, ki se je pogajala za prevzem s strani Bank of America in britansko banko Barclays, kar pa je kasneje propadlo. Banka Lehman Brothers je 15. septembra razglasila največji stečaj v ameriški zgodovini.

Porušeni steber ameriškega monetarnega sistema je bil dovolj, da je svet zajela ena najhujših gospodarskih kriz. © AFP

Nižanje obrestnih mer

Ameriške zvezne rezerve (FED) so obrestno mero na med 0 in 0,25 odstotka znižale 16. decembra in tam vztraja še danes, znižala pa jo je tudi Evropska centralna banka, in sicer na odstotek.

Usodni udarec borznim trgom
Indeks Dow Jones je po razglasitvi stečaja v enem samem dnevu izgubil 500 točk, kar je bil največji enodnevni padec po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Propad banke je nato prisilil oblasti, da pomagajo ostalim velikim finančnim podjetjem, katerih propad bi imel katastrofalne posledice za sistem. Propad banke Lehman Brothers je svet dokončno pahnil v najhujšo gospodarsko krizo po 30. letih prejšnjega stoletja.

Miljarde reševale gospodarstva
3. oktobra je takratni predsednik George Bush potrdil 700 milijard dolarjev vreden sveženj, s katerim naj bi rešili ameriško gospodarstvo. 13. oktobra je 500 milijard evrov vreden stimulacijski paket oznanila Nemčija, le nekaj dni kasneje pa 360 milijard evrov težek paket še Francija. Dvojici so sledile ostale evropske države, ki so 12. decembra potrdile 200 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, nato pa še Japonska in Kitajska.