Neekonomisti radi izpeljejo (ali izpeljemo) poenostavljene sklepe glede pokojninske reforme in trga dela nasploh, pravi ekonomist Tine Stanovnik. Bolj se ne bi mogla strinjati, ampak ali ni prav to umetnost tvorjenja argumentov za prepričevanje volivcev?


Referendum. Če bomo torej na referendumu glasovali, ali smo za uveljavitev pokojninske reforme ali ne, bi si egoistično drznila obkrožiti ZA. Ker se mi misel, ali bom delala do 65. leta ali pa raje do 70. leta, zdi tako oddaljena v času, da o njej danes preprosto ne morem kritično razmisliti. Argument dolgotrajnega dela pri mladih težko vžge. Argument, da bi ostareli delavci ogrozili delovna mesta mladih, po Stanovnikovem mnenju ekonomsko ne zdrži. Argument, da se bo ob nesprejetju sesul pokojninski sistem, pa je privlačen.

Drugi razlog, ki me odvrača od nasprotovanja reformi, so ravno njeni nasprotniki. Ti dajejo vtis, da so ostali brez pravih argumentov. Razen tistih populističnih ali poenostavljenih, ki jih omenja Stanovnik. Vendar pa nasprotnikom glede na trenutne demografske razmere hrbet krije masa nezadovoljnih bodočih upokojencev. Na morebitnem referendumu se bo tako bila bitka med tistimi, ki si ne želijo preživljati dodatnih let v pisarnah in tovarnah, in med tistimi, ki se bojijo (bojimo), da pokojnine sploh ne bodo (bomo) imeli. Vprašanje je le, kateri imajo več volje in pripravljenosti iti na referendum in glasovati. Če upoštevam oddaljenost ideje o moji pokojnini in pokojninah mojih vrstnikov, se bojim, da bo lažje motivirati tiste prve.