Motoristi pa bodo morali za vinjeto odšteli 27,5 evra. Vinjete bodo uvedene 1. julija 2008, satelitski sistem za tovornjake pa najpozneje 31. julija 2009. Kot je še dejal minister za promet Radovan Žerjav, bodo vinjete veljale za vse avtoceste in hitre ceste. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo potrebne tudi za vožnjo po ljubljanski obvoznici in izolski obvoznici kot tudi za vožnjo po obvoznici med Črnučami in Tomačevim v Ljubljani. Letna vinjeta bo veljavna v celotnem tekočem koledarskem letu, veljavnost polletne pa bo omejena na obdobje šestih mesecev po nakupu. Letos bo možno kupiti samo polletno vinjeto, letno vinjeto pa šele na pričetku leta 2009.

Po ocenah prometnega ministra gre za izjemno privlačne, ugodne cene, s katerimi želijo pritegniti kar največ državljank in državljanov, da bodo v čimvečji meri uporabljali avtoceste in ne vzporednih cest. Žerjav računa, da bodo domačini in tujci na leto kupili okoli tri milijone vinjet, kar bi ekonomsko opravičilo relativno nizko ceno vinjet. Povedano drugače, skrb za naše avtoceste naj bi se  v veliki meri prevalila na tujce.

	Te cene zagotavljajo nekoliko višjo raven pobrane cestnine kot v primeru obstoječega sistema. Gre za približno 20 milijonov evrov na letni ravni, kar je ključno. Radovan Žerjav

Za tovornjake po starem
Cestninske postaje kljub uvedbi vinjet ostajajo, saj zanje za zdaj niso predvideni nobeni gradbeni posegi. Promet skoznje bo potekal po prilagojeni prometni signalizaciji, podrli pa naj bi jih šele po uvedbi satelitskega cestninjenja. Za tovornjake ostaja cestninjenje po starem sistemu, namenjene pa jim bodo cestninske steze na desni strani cestišča, torej tiste, ki so zdaj namenjene ABC-cestninjenju, ali kombinirane steze. V Darsu razmišljajo tudi, da bi elektronsko ABC-cestninjenje uvedli za vse tovornjake.

Pretočnost avtocest bo boljša
Po zagotovilih ministra Žerjava bo Dars poskušal čim prej porušiti cestninske postaje. Takoj po 1. juliju se bodo na cestninskih postajah dvignile vse zapornice, predvidoma do 15. septembra pa bodo na cestninskih postajah odstranili otoke, na katerih stojijo kabine. Minister je še poudaril, da se bo pretočnost cest povečala, in dodal: "Sicer pa je sistem vinjet tako ali tako prehodna rešitev cestninjenja, saj se intenzivno pripravljamo na elektronsko cestninjenje."

Pred cestninskimi postajami ne bo več pločevinastih vrst. © BOBO

Uporabo vinjet bodo sprva nadzorovali policisti, pozneje pa bodo to delo prevzeli delavci na cestninskih postajah, ki jih že usposabljajo za novo dejavnost.

Negativno so se na nov sistem cestninjenja odzvali v LDS, kjer menijo, da so vinjete zastarel način cestninjenja, ki ga odsvetuje tudi EU. Dodali so še, da je cena vinjet prenizka, da bi lahko Dars s prihodki od njihove prodaje pokrival svoje finančne obveznosti.

Neodobravanje nad sistemom z vinjetami so izrazili tudi v Mariboru, kjer jih moti predvsem to, da bo za vožnjo po hitri cesti H2, ki poteka skozi mesto, potrebni kupiti vinjeto. David Polutnik, vodja Prometnega urada Maribor, opozarja, marsikdo samo zaradi občasnih voženj po cesti H2 prisiljen kupiti vinjeto. Na Obali pa vlada negotovost, saj še (niti na Darsu) ni znano, ali se bo po obvoznicah tamkašnjih mest možno voziti samo z vinjeto.

Nekatere vidike uvedbe vinjet je za zurnal24.si razkril Matej Kušar z Darsa. Na vprašanje, ali bo cena vinjete pokrila Darsove obveznosti, je odgovoril, da je to odvisno od količine prodanih vinjet. Po Kušarjevih besedah Dars ne namerava odpuščati delavcev na cestninskih postajah, saj so to delo že zdaj opravljali večinoma študenti. Vinjete bo možno kupiti že po 15. juniju.

Za komentar smo se obrnili tudi na Patricka Vlačiča s Fakultete za pomorstvo in promet na ljubljanski univerzi. Vlačič se nadeja, da je prometno ministrstvo pri določitvi cene vinjet upoštevalo Darsovo obveznost vračanja kreditov. "Če bi Dars zamudil samo z enim vračilom obroka, bo lahko banka upnica uveljavila državno poroštvo za Darsov kredit, kar pomeni, da bi se Darsov dolg prenesel na državo," opozarja Vlačič.