Že več kot 300 milijonov let dvoživke naseljujejo Zemljo, znanih je okoli 5.500 njihovih vrst. A sodobni čas jim ne prizanaša. Predvsem žabam, oziroma brezrepim dvoživkam, ne. Lani je nevladna organizacija Amphibian Ark sporočila, da zaradi bolezni hitridiomikoza, ki jo povzroča gliva Batrachochytrium dendrobatidis, vsakom leto izgine deset žabjih vrst. Podobno črna usoda grozi kar tretjini vseh žabjih vrst.

Zdaj znanstveniki opozarjajo na še enega velikega sovražnika brezrepih dvoživk – človeka. Kot opozarjajo Corey Bradshaw in njegovi kolegi z avstralske Univerze Adelaide v publikaciji Conservation Biology, človek na leto iz narave odstrani verjetno do eno milijardo žab, ki jih uporabi v svoji prehrani. Če bi izhajali iz uradnih državnih statistik, bi bilo to število petkrat manjše, a so strokovnjaki upoštevali še statistike OZN o stanju na bolj obsežnem črnem trgu.

"Žabe se znajdejo na mizah restavracij in ponekod celo izobraževalnih institucij predvsem v Evropi in Aziji," zapiše Bradshaw in slikovito doda, da velik človekov apetit po žabjih krakih grozi, da bo žabam enkrat za vselej spodneslo tla pod nogami.

Žabe po poti rib
Nominalno so največje uvoznice žab Francija in ZDA, pri vrhu lestvice pa se najdejo tudi nekatere vzhodnoazijske države. Daleč največji izvoznik ogroženih dvoživk je Indonezija. Znanstveniki opozarjajo, da se trgovina z žabami v zadnjih 20 letih zelo razpreda, in to ne samo v kvantitativnem merilu. "Prej je bila trgovina z žabjimi kraki omejena na sezonsko oskrbo lokalnih trgov, danes govorimo o svetovnem trgu, na katerem je promet vse leto konstanten," je zaskrbljen Bradshaw. "Žabja populacija v Evropi in Severni Ameriki je že lep čas dodobra zdesetkana. Pred kratkim je občutno nazadovala tudi v Indiji ter Bangladešu in kot vse kaže bo tudi žabji stalež v Indoneziji utrpel hude izgube," dodaja avstralski strokovnjak in izpostavi, da se žabam očitno obeta usoda ribje populacije, ki je zaradi intenzivnega lova v zadnjih desetletjih v večini morski regij "nepovratno zdesetkana".