Pred letom dni sta v Stockholmu slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor podpisala arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. "Kako fantastičen dan," je ob podpisu vzkliknil premier, ki je bil prepričan, da je podpisal "za Slovenijo najugodnejši sporazum". Sporazumu je bila priložena obojestranska izjava, s katero sta se obe strani zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo.

Vse le ni šlo gladko
Zaradi nezadovoljstva z vsebino sporazuma je ta priromal tudi pred ustavno sodišče, ki se je moralo odločiti o sporni točki 3a. Ustavno sodišče je presodilo, da arbitražni sporazum ni v neskladju z ustavo. Aprila je državni zbor ratificiral arbitražni sporazum, za katerega je glasovalo vseh 48 navzočih poslancev vladne koalicije ter poslanca narodnih skupnosti, v opozicijskih SDS, SLS in SNS, kjer sporazumu nasprotujejo, pa so se odločili za obstrukcijo.

Maja so poslanci z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Referendum je potekal v nedeljo, 6. junija, referendumsko vprašanje pa se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?" Sporazum so dokončno potrdili volivci z 51,54 odstotki glasov. Proti je bilo 48,46 odstotkov odstotka volivcev.

Kosorjeva "nagaja"
Da bo postopek ratifikacije arbitražnega sporazuma končan, morata Slovenija in Hrvaška izmenjati le še diplomatski noti. Tukaj pa se je zapletlo, saj želi Hrvaška noti priložiti novo ločeno izjavo, na kar Slovenija ne pristane. Kljub temu je Pahor konec oktobra v Bruslju povedal, da "se z izmenjavo not glede arbitražnega sporazuma nič ne zapleta", in napovedal, da bosta noti izmenjani "razmeroma kmalu".