Predvidoma marca bo vzpostavljena prva nova mreža varnih točk v Velenju, kjer skladno s predlogi otrok in drugimi merili trenutno poteka izbira primernih lokacij. Maja oziroma junija ji bodo sledile še varne toke v Mariboru.

Kaj je varna točka?
Varna točka je s posebno nalepko označen in čim bolj dostopen javni prostor, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki, če se znajdejo v kakršnikoli stiski na mestnih ulicah – če so se izgubili, jim grozijo sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priče kaznivemu dejanju ... Varne točke so na različnih lokacijah, kot so mladinski center, lekarna, knjižnica, knjigarna, frizerski salon in podobno, tam pa so prostovoljci, ki otroke začasno zaščitijo, jim svetujejo, ponudijo osnovne informacije in jim pomagajo. Pomembno je, da otroci vedo, da imajo pravico biti zaščiteni pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, mučenja in ponižujočega ravnanja, zanemarjanja, izkoriščanja in spolnih zlorab, o varnih točkah (prepoznajo jih po nalepki na vidnem mestu) se lahko poučijo v posebni zloženki ali v šoli.

Namen varnih točk je otrokom in mladostnikom nuditi tudi psihološko oporo na primer na poti iz šole, saj se največ medvrstniškega nasilja (izsiljevanj, groženj in fizičnega nasilja) zgodi prav na poti domov. © Unicef

Hitra in anonimna pomoč
In kako lahko varna točka otrokom pomaga? Usposobljen prostovoljec bo otroka poslušal in se z njim pogovarjal, mu pomagal rešiti problem, ki ga je pripeljal v varno točko, posredoval mu bo uporabne podatke in ga po potrebi usmeril na strokovno pomoč. V varno točko se lahko zatečejo otroci, ki jih kdo zasleduje, izsiljuje ali jim grozi, kajti tam bodo otroka zaščitili in o tem obvestili šolo ali policijo. Obisk v varni točki je anonimen, zato otrokom ni treba povedati, kdo so.

Po italijanskem vzoru
Projekt varnih točk v Sloveniji, ki ga od leta 2003 strokovno vodi in koordinira Unicef Slovenija, izvaja pa predvsem v sodelovanju z občinami, lokalnimi koordinatorji, policijo, centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi, je nastal po vzoru italijanskih otrokom prijaznih mest, kjer se je izkazalo, da že sam obstoj varnih točk v mestu pripomore k občutku otrok in mladostnikov, da jim je vedno na voljo varno zavetje, ki pa ni nujno njihov dom. Temeljni cilj programa varnih točk je v mestu izboljšati obutek varnosti otrok in mladostnikov.  

Moje zatočišče
Da otroci čutijo potrebo po varnih točkah, je pokazal tudi primer vzpostavljanja mreže varnih točk v Velenju, kjer so velenjski osnovnošolci in srednješolci, ki so sodelovali pri projektu z izpolnjevanjem anket, veliko prispevali k iskanju ustreznih rešitev. Kar 95 odstotkov osnovnošolcev in 83 odstotkov srednješolcev je mnenja, da Velenje varne toke potrebuje. Velenje pa zagotovo ni osamljen primer, zato upajmo, da bodo tudi druga slovenska mesta svojim otrokom ponudila varne točke.