Za več kot odstotek sta se pocenila tudi hrana in pijača. Največ, skoraj za tretjino, pa so se podražila zdravstvena zavarovanja, za desetino dražje so počitnice v paketu, več smo morali plačevati za cigarete, kanalščino in športno opremo.

"Ne znamo dati vseh kart na mizo"

Primanjkljaj Slovenije za letošnje leto znaša 1,25 milijarde evrov. Brez sanacije bank in obresti, ki jih moramo plačevati za zadolževanje, bi bila luknja v proračunu 'le' 362 milijonska.

"Ključna težava slovenskih javnih financ so negotovosti oziroma nepredvideni enkratni izdatki. Ne znamo dati vseh kart na mizo," opozarja Andrej Flajs s statističnega urada, ki poudarja, da bi se lahko skupni dolg Slovenije do konca leta povečal še za več kot milijardo evrov.

Zaradi dokapitalizacije Abanke in Celjske banke ter reševanja vprašanja depozitov varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini se bo dolg Slovenije povečal za 700 milijonov evrov. Če bo država stroške likvidacije Probanke in Factor banke beležila v letošnji proračun, pa bi se dodaten dolg povzpel na okoli milijardo in sto milijonov evrov.

Ne zaslužimo dovolj, da bi plačali obresti

Konec tretjega četrtletja je dolg Slovenije znašal že skoraj 29 milijard evrov. Prav zaradi nepredvidenih enkratnih izdatkov se bo še povečal in bo znašal okoli 80 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Stroški obresti zaradi zadolževanja so se letos povečali za več kot tretjino – znašajo že več kot milijardo evrov. "Letos smo za obresti plačali 300 milijonov evrov več kot lani. Da poravnamo te stroške se moramo dodatno zadolžiti. Ne zaslužimo dovolj, da bi država samo pokrila stroške obresti," poudarja Flajs.

Še vedno visi v zraku tudi kategorizacija SID banke. Bojimo se, da bo Eurostat odločil, da jo moramo šteti v sektor država, pravijo statistiki. Ker je ta banka zadolžena za okoli deset odstotkov BDP, bi lahko skupni dolg Slovenije poskočil na 90 odstotkov.