Levica: Vlada z odpravljanjem revščine ne misli resno

Foto: Saša Despot podpis koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi za mandatno obdobje 2018-2022 med partnericami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS
Foto: Saša Despot podpis koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi za mandatno obdobje 2018-2022 med partnericami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS
Razpravo o noveli zakona o socialnih transferjih so v sredo po štirih urah in pol prekinili na predlog Levice, in sicer zato, da ministrstvo predloži natančne analize strukture prejemnikov dodatka na delovno aktivnost.
Oglej si celoten članek

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič je na seji pojasnil, da ministrstvo z novelo zakona ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto tega pa krepi spodbude za zaposlovanje. "Ključni cilj ministrstva pri predlagani spremembi je čimprejšnja aktivacija in vključitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela," je izpostavil. Kot je spomnil Božič, Slovenija dodatka za delovno aktivnost ni poznala do uvedbe nove socialne zakonodaje leta 2012, ko so bile razmere na trgu dela katastrofalne.

"Ker je bila socialna denarna pomoč nizka, tedaj je znašala 230 evrov za samsko osebo brez dohodkov in premoženja, je dodatek predstavljal instrument za izboljšanje položaja socialno ogroženih in spodbudo k zaposlovanju oz. ohranitvi zaposlitve," je še pojasnil. Število brezposelnih je bilo pred sedmimi leti krepko čez 100.000, položaj na trgu dela pa se je od tedaj po Božičevih besedah bistveno izboljšal. Poudaril je tudi, da se je od tedaj bistveno povečala denarna socialna pomoč. Danes znaša 402 evra, kar pomeni, da se je od 2011 povečala za 72 odstotkov. "Dodatek na delovno aktivnost danes nima enakega učinka in ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju ter povzroča past neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile," je bil v predstavitvi predloga novele zakona še jasen državni sekretar.

Foto: Dejan Mijović samohranilka mamica otroci

Levica: Za tiste z nizkimi dohodki bodo posledice katastrofalne

Levica od vlade zahteva, da pred nadaljnjo obravnavo predloži analize, ki dokazujejo domnevne "socialne goljufije", o katerih so govorili poslanci koalicije, ter predstavi natančen razrez prejemnikov dodatka za delovno aktivnost, da bodo poslanci koalicije točno vedeli, komu bodo s podporo temu zakonu znižali socialno pomoč. Levica je vložila tudi amandmaje, ki sporno ukinitev dodatka za delovno aktivnost brišejo iz predloga zakona. 

V Levici opozarjajo, da dobro polovico približno 10 tisoč prejemnikov dodatka za delovno aktivnost predstavljajo zaposleni, ki so tako slabo plačani, da živijo pod pragom revščine. Noben od njih ne prejema denarne socialne pomoči v višini 91 % minimalne plače. Dodatek družinam z nizkimi plačami zagotavlja nujno pomoč. Ukinitev bi imela zato katastrofalne posledice za življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki. 

"To so ljudje, ki jim je ministrstvo danes skoraj odvzelo do 204 evrov socialne pomoči. V Levici nam je po večurni razpravi uspelo zbrati dovolj podpore v preostalih poslanskih skupinah, da smo prestavili odločanje do naslednje seje, od ministrstva pa zahtevali, da pripravi vse potrebne podatke, da bodo poslanci koalicije točno vedeli, komu bodo s podporo temu zakonu znižali socialno pomoč," je dejal Miha Kordiš.  

Foto: Anže Petkovšek Matej T. Vatovec na sestanku predsednikov strank V Levici poudarjajo, da bo država z ukinitvijo na račun mater samohranilk, otrok in ljudi z nizkimi dohodki privarčevala 16 milijonov evrov letno. "Vlada Marjana Šarca se je zavezala k boju proti revščini. To je eden izmed ključnih razlogov, da smo jo v Levici podprli. Celo v koalicijski pogodbi je zapisano, da se bo dodatek, ki ga zdaj želijo ukiniti, povečal. A vse kaže, da ta vlada z odpravljanjem revščine ne misli resno. Ravno nasprotno, s tem ko bo najrevnejšim družinam, materam samohranilkam, revnim zaposlenim vzela 200 evrov, bo revščino v Sloveniji poglobila in še povečala socialne razlike v družbi," je povedal Matej T. Vatovec.

Ministrstvo pozvali k predstavitvi alternativ

Z Levico so se strinjali tudi v nevladnih organizacijah, ki so sodelovale na seji. "Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov, če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno," je opozorila Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. Člane odbora sta k ohranitvi dodatka na delovno aktivnost med drugim pozvala tudi Goran Lukić iz Delavska svetovalnice in Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.

Tudi v SD ukinitve dodatka na delovno aktivnost ne podpirajo, je dejal poslanec omenjene stranke Marko Koprivc. Koalicijske partnerje in ministrstvo je pozval k iskanju kompromisa, ki bo zadovoljiv za vse. V SD se sicer po njegovih besedah strinjajo, da bi bilo treba v celoti govoriti o spremembi socialne politike. Ministrstvo za delo je pozval k predstavitvi alternativ, ki bodo nadomestile dodatek na delovno aktivnost.

"Dajmo reči bobu bob in poglejmo te številke v resnici," pa je pozvala Janja Sluga iz SMC. Poudarila je, da nikakor ne drži, da je ministrstvo za delo naravnano antisocialno. Na ukinitev dodatka Sluga gleda kot na korak k transparentnosti k poenostavitvi in prilagajanju sistema, da bo končno postal to, kar mora biti.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.