Ob njenem rojstvu starši male Lilibet, kot so jo klicali, niso vedeli, da bo njihova prvorojenka nekoč zasedla britanski prestol. Njena pot je postala jasna šele deset let po njenem rojstvu, ko se je Edvard VIII. odpovedal prestolu zaradi ljubezni do ameriške ločenke Wallis Simpson. Prestol je tako moral zasesti Elizabetin oče, ki je tako postal kralj Jurij VI.

Kljub mladosti se je princesa kaj kmalu pridružila staršem pri opravljanju uradnih dolžnosti. Pri enaindvajsetih letih se je poročila z grškim princem Filipom, ki je po poroki postal vojvoda edinburški. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Charles (1948), Anne (1950), Andrew (1960) in Edward (1964).

	Svoje ime, kaj pa drugega? Kraljica Elizabeta II., ko jo je njen pomočnik Martin Charteris vprašal, katero ime bo uporabljala kot kraljica

Mirnega zakonskega življenja je bilo konec 6. februarja 1952, ko jo je med potovanjem po Keniji pretresla vest o smrti očeta. Z družino se je takoj vrnila v domovino in prevzela vodenje države. Prvič so ji krono posadili na glavo 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji. Kronanje naj bi si ogledalo 12 milijonov ljudi.

Najprej kraljica, šele nato vse drugo
S krono se je Elizabetino življenje obrnilo na glavo. Njeno zasebno življenje je od tistega trenutka dalje obstalo na stranskem tiru. Sebe je vedno videla kot kraljico, šele nato vse drugo. Zvestoba domovini in služenje narodu sta od nje zahtevala predanost, umirjenost in zbranost. Mediji so jo opisovali kot ledeno kraljico, ki ji nasmeh na obraz privabijo le konji in psi.

Medtem ko je sama skrbno varovala svojo zasebnost, so njeni otroci poskrbeli za številne škandale. Zakoni njenih prvih treh otrok so se končali z ločitvami, soproga najmlajšega Edwarda, wesseška grofica Sophie, pa je bila vpletena v škandal, ko je kot predstavnica za stike z javnostjo svojega podjetja in članica britanske kraljeve družine o monarhiji in vodilnih politikih v državi povedala več, kot bi smela.

Pretres je britanski dvor doživel leta 1997, ko je v prometni nesreči umrla nekdanja soproga prestolonaslednika Charlesa Diana. Britanci so kraljici zamerili predvsem prepozen in prehladen odziv. Zahteve po spremembah na dvoru so bile takrat najglasnejše. Britanski dvor je osebna tragedija znova pretresla v letu Elizabetinega jubileja vladanja: 9. februarja 2002 je umrla njena sestra, princesa Margareta, le nekaj tednov kasneje, 30. marca 2002, pa je v 102. letu starosti preminila njena mati.

Britanska kraljica Elizabeta II., ki je na prestolu že 55 let, ostaja eden najtrdnejših stebrov britanske monarhije.