Napoved ministra za delo Luke Mesca, da bo socialnim partnerjem predlagal zvišanje minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto, je v opozicijskih vrstah izzvala precejšnje kritike, saj da bi bile bolj smiselne dohodninske olajšave. Previdni so tudi v koaliciji, kjer se zavedajo rasti življenjskih stroškov, a zagovarjajo tudi socialni dialog.

Pri Meščevi napovedi gre za predvolilni in interpelacijski bonbonček, je v današnji izjavi za medije ob robu interpelacije zoper ministra ocenil Tomaž Lisec (SDS). "Dejstvo pa je, da bi imeli danes minimalno plačo, če bi Luka Mesec podprl zakon o dohodnini prejšnje vlade, že na 1000 evrih," je dejal. Ocenil je še, da Mesec s tem "predvolilnim bonbončkom" ruši plačno reformo javnega sektorja, "ki jo je sam z veseljem podprl".

Cigler Kralj: Ta birokratski ukrep bo podražil vrtce, domove za starejše ...

Foto: Saša Despot Janez Cigler Kralj

Gre za "nadaljevanje predvolilne slaščičarne," pa je menil Janez Cigler Kralj (NSi). Minimalno plačo je treba po njegovih besedah zviševati drugače, z zviševanjem splošne dohodninske olajšave, "to kar smo pravzaprav naredili ob zaključku našega mandata in je ta vlada presekala". "Ljudem je v zadnjih treh letih vzela okoli 4000 evrov neto, zdaj pa jim deli bonbončke. Hkrati ne pomisli na to, da tak birokratski ukrep, kot je uskladitev minimalne plače, obremeni predvsem delodajalce. In žal bo imelo to tudi posledice za družine, in sicer prek višjih cen vrtcev, domov za starejše, vseh stroškov v zvezi s šolanjem in drugih javnih storitev. To je začaran krog," se boji.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je ob robu interpelacije dejala, da je ob rasti življenjskih stroškov smiselno razmišljati tudi v smeri povišanja minimalne plače. Se je pa treba o uskladitvi po njenih besedah najprej dogovoriti s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), šele nato se lahko govori o dvigu.

"Dejstvo je, da so življenjski stroški - tisti, ki prizadenejo predvsem ljudi z najnižjimi dohodki - precej zrasli. Zato to ministrovo odločitev pozdravljamo," pa je v izjavi za novinarje dejal Soniboj Knežak (SD). Tudi on pa je izrazil pričakovanje, da bo predlog "skomuniciran" na ESS.

Mesec: Kdor dela, ne sme biti pod pragom revščine Foto: Saša Despot Luka Mesec

Minister Mesec je medtem, preden se je podal na zagovor pred poslance, spomnil, da predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, za katerega so se v začetku leta dogovorili na ESS. Ponovil je, da so se ti stroški glede na raziskavo od leta 2022 zvišali za 18 odstotkov. Poleg tega je minimalna plača trenutno skoraj 100 evrov pod pragom tveganja revščine. Ta za lansko leto znaša 981 evrov mesečno, neto minimalna plača pa je zdaj pri 887 evrov neto.

"Po dolgem premisleku sem presodil, da ni druge rešitve, kot da mandat zaključimo na način, da jo ustrezno dvignemo, da gremo nad prag tveganja revščine in da poskušamo ujeti podražitve v državi. Delo se mora splačati in tudi najmanj plačani morajo imeti pravico od svojega dela dostojno živeti," je izpostavil.

Spomnil je še, da je 1000 evrov minimalne plače že leta 2008 obljubljal takratni finančni minister v vladi Boruta Pahorja Franc Križanič, Karl Erjavec pa je denimo kot predsednik upokojenske stranke DeSUS napovedoval 1000 evrov pokojnine.

dezurni@styria-media.si