“Seveda prodamo manj sveč, cvetja pa sploh manj. Kriza je, denarja ni,” pravijo v Cvetličarni Šimenc na ljubljanskih Žalah. Tudi uradno je na trgu vsako leto manj sveč, razloga pa naj bi bila ob manjši prodaji še dva: več naj bi jih prodajali na črno, mlajši pa naj bi prižigali manj sveč kot starejši. Lani je bilo sicer po podatkih carinskega urada na trg danih 5.855 ton nagrobnih sveč, predlanskim 6.339, še leto prej pa 6.856 ton.

Tudi pred letošnjim dnevom spomina na mrtve velja poziv, da prižgite svečo manj in preprečite nastajanje novih odpadkov, pravijo na okoljskem ministrstvu. Lani je bilo namreč zbranih 2.409 ton odpadkov, ki so ostali za izgorelimi nagrobnimi svečami, od tega so jih predelali 1.774 ton, pojasnjujejo na agenciji za okolje.

Ko sveča ni odpadek

V podjetju Interseroh pa opozarjajo, da bi lahko imele take kampanje, kot je Sveča manj, dolgoročne negativne posledice za svečarstvo v Sloveniji, zato ljudi pozivajo, naj kupujejo tiste z nalepko “v sistemu recikliranja”, saj te ne bodo obremenile okolja. Interseroh bo zanje zagotovil zbiranje, sortiranje in predelavo v sekundarne surovine. Klemen Mrak poudarja, da lahko predelajo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč, predelani materiali pa se uporabijo pri vnovični izdelavi sveč ali drugih izdelkov. Ljudi poziva, naj odpadne sveče odložijo v temu namenjene zabojnike na pokopališčih, v katere pa naj ne odlagajo drugih odpadkov, saj je delež recikliranih sekundarnih surovin zelo odvisen prav od deleža nečistoč med ločeno zbranimi odpadnimi nagrobnimi svečami.