Za pomlad je značilna pomladna utrujenost. Spomladi je vse več spodbudnih vremenskih dražljajev, dan je daljši, vse to nas vabi k večji dejavnosti, pogosto pa smo med zimo nekoliko izgubili fizično kondicijo, veliko ljudi pozimi pridobi tudi nekaj odvečnih kilogramov.
V primerjavi z zimo imajo spomladi več težav alergiki, ker je v zraku cvetni prah vetrocvetk, na katerega se nekateri odzovejo s senenim nahodom v drugi polovici pomladi.
Velike so tudi razlike med jutranjo in popoldansko temperaturo zraka. Spomladi tudi hitro narašča moč sončnih žarkov, še posebno v gorah, kjer je UV sončno sevanje precej močnejše kot v dolini. Ker je temperatura zraka še vedno razmeroma nizka, pogosto niti ne opazimo, da so sončni žarki močni in se po izletu v gore vrnemo opečeni.
Na katere vremenske spremembe smo ljudje najbolj občutljivi in zakaj?
Najbolj smo občutljivi na razmere, ki močno odstopajo od tistih, na katere smo prilagojeni. Tak primer so vročinski valovi, posebno če se visoki temperaturi pridruži tudi visoka vlažnost zraka; pa na močne prodore hladnega zraka, posebno če nizko temperaturo spremlja okrepljen veter. Podnebje in vreme kot njegova vsakodnevna pojavna oblika sta del naravnega okolja, ki se mu ljudje neprestano prilagajamo.
Zapletena sistema
|
|
“Tako ozračje kot tudi človeško telo sta vsak zase zapletena sistema, ki ju še nismo povsem raziskali, še težje pa je razumeti povezave med njima.”
|
Vreme lahko okrepi že prisotne bolezenske znake ali pa sproži pojav bolezni, če so zanjo že izpolnjeni pogoji. Ko se vreme spet spremeni, težave minejo. Najbolj značilne bolezni, ki se odzivajo na vremenske razmere, so: bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, revmatoidni artritis, psihčine in nevrološke bolezni, migrene. Tudi pogostost krčev, embolij, fantomskih bolečin in bolečin na mestih že saniranih poškodb je povezana s spremembami vremena.
Vreme vpliva tudi na sicer zdrave ljudi. Zelo značilne so motnje spanja, slabša zbranost, hitreje se utrudimo, se počutimo slabo brez pravega vzroka, smo razdražljivi ali potrti, imamo občutek, da nam delo ne gre od rok.
Je občutljivost vedno enaka pri vseh?
Najbolj občutljivi so otroci, zlasti prva tri leta življenja, starostniki in ljudje s kroničnimi boleznimi. V povprečju se občutljivost poveča po 40. letu. Raziskave v Srednji Evropi, nekaj pa jih je bilo opravljenih tudi pri nas, kažejo, da ima občasno težave zaradi vremena od tretjina do polovica prebivalstva. V življenju se lahko ta občutljivost spreminja. Tako smo lahko vsi, ki smo zaradi kakršnegakoli razloga oslabljeni (na primer zaradi stresa, stroge diete, pomanjkanja spanja, med boleznijo in še nekaj časa po njej, ljudje s slabo fizično kondicijo, neprimerno prehrano ...), dovzetnejši za vremenske vplive. Pomaga nam, če imamo zdrav način življenja, zdravo prehrano ter skrbimo za telesno utrjenost in dovolj počitka.
Kako si lahko pomagamo z biovremensko napovedjo; kakšen je njen namen?
Splošne biovremenske napovedi, opozorila za voznike, napoved obremenjenosti zraka s cvetnim prahom in UV-indeks so že uveljavljene in javnosti znane biovremenske informacije. Spremljajo jih ljudje, ki si z njihovo pomočjo poskušajo prilagoditi dnevni ritem, včasih tudi obremenitve in odmerke zdravil. UV-indeks je namenjen ozaveščanju ljudi, da bi se soncu izpostavljali na zdravju neškodljiv način.
Biovremenske napovedi so namenjene kot pojasnilo, zakaj se kakšen dan težje zberemo in se nam zdi vse bolj naporno in črno. Seveda pa je njihovo glavno poslanstvo, da znamo bolj paziti, tako v prometu kot tudi v medčloveških odnosih. V prometu lahko z večjo pazljivostjo preprečimo lastno napako ali morebitne posledice tuje napake.
Kako globalne spremembe vremena občutimo v Sloveniji?
Tudi pri nas opažamo trend narašanja povprečne temperature, nekaj znakov je, da so vročinski valovi pogostejši in se začnejo pojavljati že bolj zgodaj, kot so se včasih. Prerazporeditev padavin je opazna s pogostejšimi sušami, h katerim prispeva tudi višja temperatura zraka. Ob vse toplejšem ozraju pride večkrat tudi do povišane koncentracije ozona v spodnji plasti ozračja. Vse več je tudi vremenskih neurij, ki nam povzročajo škodo in v skrajnih primerih včasih terjajo tudi žrtve.