Čeprav je osamosvojitev v kolektivnem spominu Slovencev zapisana kot dejanje narodne enotnosti, Lojze Peterle, ki je vodil osamosvojitveno vlado med majem 1990 in 1992, tega časa tudi po 35 letih ne orisuje kot romantičnega. Je pa v pogovoru za STA pred dnevom državnosti spregovoril o "trenutkih enotnosti ali pa vsaj trenutkih, v katerih nihče nikomur ni skočil v hrbet".
Tako se sam denimo ni odločil za lustracijo, ki so jo nekateri pričakovali, ker "grem stavit, da bi s tem dobili fronto, v kateri bi del slovenske politike potegnil z Beogradom, pa bi imeli figo od osamosvojitve".
"Kot šef vlade sem moral hoditi kot po jajcih, da nisem koga pohodil in da smo se gibali po kar se da varnem terenu," se spominja.
Čeprav trdi, da je bila osamosvojitev projekt pomladne opcije, ne pa tudi partije, prizna zasluge tedanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu, da je spoštoval večinsko voljo, mu dal mandat za sestavo vlade in tudi "nekatere partije odigral zelo v redu", med drugim na Brionih, kjer je vodil slovensko delegacijo na pogajanjih o ustavitvi sovražnosti na slovenskem ozemlju.
"Torej lahko za nekatere situacije ali trenutke govorimo, da smo bili enotni. Tudi plebiscit sam je bil tak. Močneje izraženo voljo si je težko predstavljati, to je moral svet vzeti na znanje," je dejal.
A ni šlo zlahka. Beograd ni želel niti slišati o tem, da bi Slovenija uresničila ustavno pravico do samoodločbe.
Kljub grožnjam zvezne jugoslovanske vlade, da bo ostala brez podpore in denarja, je Slovenija relativno hitro dobila podporo mednarodne skupnosti. Med slovanskimi narodi jo je poleg Hrvaške prva priznala Ukrajina (12. decembra 1991). To so storili, ker jih je poklical nemški kancler Helmut Kohl, opisuje Peterle, ki se srečanj s Kohlom spominja kot svetlih točk tistega časa.
Prav Kohl mu je 1. julija 1990 v Budimpešti na kongresu demokrščanske internacionale dejal, da razume naše politične cilje. "Je rekel, če smo mi Nemci uporabili pravico do samoodločbe in se združili, ne moremo te pravice odrekati vam. Ga je pa zanimalo, kako se izogniti eksploziji soda smodnika na Balkanu. Jaz sem mu odgovoril, da to, kar želimo, ni grožnja nikomur, da hočemo le svobodo, neodvisnost in evropsko perspektivo," je pogovor orisal Peterle. Kasneje je Kohl za zvezo s Slovenijo imenoval Hansa Petra Repnika, katerega oče je bil Slovenec.
Peterle ob tem pravi, da je imel skozi članstvo Krščanskih demokratov v mednarodnih povezavah "enakovreden sedež pri mizi" pomembnih evropskih voditeljev in vizionarjev, ki ga kot predsednik vlade tedaj nepriznane države na državni ravni ni imel.
"Takrat smo imeli res izjemen status v evropski politiki, tudi pri papežu sem bil večkrat in nas je razumel," je dejal. "Doma pa smo imeli srečo, da so nas podcenjevali," je prepričan.
Z obrambo je Slovenija presenetila: "Bili smo vojaško in obveščevalno dovolj dobro pripravljeni. Z Gorjancev smo poslušali vse do Makedonije. Na podlagi komunikacij smo s slovenskimi inštruktorji identificirali vse pilote, ki so metali bombe na Slovenijo."
"In ko smo svet postavili pred dejstvo z našo obrambo, ne samo z razglasitvijo države, so morale to na znanje vzeti tudi ZDA," je dejal. In dodal, da je bil tudi v odnosu z ZDA Kohl ključno ime, ki je prepričalo Američane, da se Jugoslavije ne da postaviti nazaj na noge.
A stanje, ko je sledenje večinski volji v Sloveniji prevladalo nad parcialnimi političnimi interesi, je po Peterletovih besedah trajalo zelo kratek čas. Kot je dejal, so že med vojno nekateri nagajali in menili, da bi ga bilo treba zamenjati. "Bolj so se me bali v Demosu kot v partiji, se je izkazalo kasneje."
"S samorazpustitvijo Demosa in z rušenjem lastne vlade, ki je trajala samo dve leti, pa se je odprl bok starim političnim silam. Takrat se je vrč razbil," je prepričan.
Po njegovih besedah se je tedaj začelo neke vrste repozicioniranje - SKD je na volitvah dvignila odstotek glasov, SDSS Jožeta Pučnika (danes SDS), ki je "prestopila na drugo stran", pa je komaj prišla v parlament. V Demosovi bazi je zaradi razočaranja prišlo do velikega deleža abstinentov, je ocenil.
Sledilo je obdobje bolj levo komponiranih vlad, nato vlad novih obrazov, v vsem tem času, zlasti v zadnjih štirih letih pa opaža vračanje oziroma restavracijo starih vzorcev, ko "se je vrnil koncept sovražnika". "Ta pozna 'naše' in 'druge' in po tem konceptu narediš boljšo družbo tako, da odstraniš tistega, ki misli drugače. Junija 1991 smo bili vsi naši in smo stali skupaj na tistem trgu, ki so ga preletavali migi, in takrat je zadišalo po drugačni Sloveniji," je primerjal tedanji in današnji čas.
Prepričan je, da smo se torej po 35 letih znašli v položaju, ko se tepejo vrednote revolucije in vrednote slovenske osamosvojitve. Korenine in izvor današnje ostre polarizacije politike in družbe tako vidi prav v komunizmu in revoluciji, izvor antijanšizma pa v času afere JBTZ, ko je partija, v kateri je bil Janez Janša, slednjega "žrtvovala in ga prepustila jugoslovanskemu sodstvu, ki ga je razglasilo za izdajalca".
"A z mitom o izdajalcih in osvoboditeljih se ne moremo nikamor premakniti," je prepričan Peterle.
Tistih, ki so si stali nekoč nasproti na okopih, skorajda ni več, da bi se spravili. Kot nacija pa "se moramo sprijazniti s svojo preteklostjo, jo vzeti nase tako, kot je, se iz nje nekaj naučiti in zaživeti malo drugače", poziva.
Opaža pa, da je v mladi generaciji več zanimanja za osamosvojitev in za preteklost nasploh. Z njo ne želijo biti obremenjeni, želijo, da jo "pospravimo, tako kot se spodobi," ocenjuje.
Ne strinja se povsem z analizami, ki navajajo, da se mladi obračajo v desno, ampak ocenjuje, da mladi zavračajo praznino in da gre za iskanje nekega smisla, oprijema. "Mislim, da so postali imuni na ponudbe globalističnih ideologij, ki pa rade razkrajajo identitete, jim nič ne pomenijo družina, narod ... Si lahko pomagaš s tem, da te učijo, da imaš lahko 64 identitet," je karikiral.
Glede delovanja civilne družbe je spomnil, da je bil tudi odbor za varstvo človekovih pravic pred 38 leti del civilne družbe, kritičen pa je do nekaterih organizacij, za katere ocenjuje, da so v spregi s politiko. Prepričan je, da če se odpovemo "modelu vladne - nevladne civilne družbe", ki je "postala nova kategorija z močnim političnim vplivom", to ne pomeni zatiranje kritičnih glasov. "Kritičnih glasov se ne da z nobenim ukrepom zatreti, hvala Bogu," je pristavil.
Sam pa je kritičen do potez nekdanje vlade Roberta Goloba, ki da je ukinila samostojen Muzej slovenske osamosvojitve, očita ji napad na zasebne šole in vrtce, na zdravnike, na podjetnike. Kritičen ostaja tudi do spomenika revoluciji na Trgu republike, do tega, da ne znamo obsoditi komunizma, kot ga je Evropa skupaj z ostalimi totalitarizmi, in da nismo sposobni enotno podpreti pokopa žrtev izpred 80 let.
NSi, katere soustanovitelj je, a je vmes iz nje izstopil, danes z vodstvom Jerneja Vrtovca znova vidi kot naslednico nekdanje SKD, tudi SLS ni daleč stran. Prepričan je, da je trojček s Fokusom s skupnim nastopom na zadnjih volitvah odigral pravo potezo.
NSi, v katero se je torej vrnil, je v marsičem prevzela pobudo, opaža. Ob tem je omenil tudi interventni zakon in zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Tako se mu zdi zanimivo, da še ni "slišal svežih stavkov, da je NSi privesek SDS, kar smo prej poslušali".
Ga pa jezi, da "tako rekoč pri vsakih volitvah zdrsnemo na istem ledu - nova vlada podre, kolikor se da prejšnje in ne pridemo do zrelosti nacije, ki se zaveda, da je treba nekatere stvari delati skupaj".
Med temi je omenil vprašanje demografije, ki je veljalo za ideološko, Cerkveno vprašanje, zdaj pa smo se znašli pred izzivom "biološkega in kulturnega preživetja".
Ocenjuje, da živimo v dveh Slovenijah "in enega dela Slovenije ne zanima, kako je z drugo stranjo, kaj jo boli, kaj premišlja, kaj predlaga". Zato je začel razvijati koncept bližnjega, ki je več kot koncept priznavanja dostojanstva drug drugemu. "Pozivam 'lube Slovence', da bi se vendarle začeli pogovarjati. Dvigniti moramo kakovost naše medsebojnosti, kar pa ne gre brez poslušanja drug drugega. Poslušanje pa je uvod v dialog. Želel bi si, da bi bilo malo lepše med nami, da bi bili veseli drug drugega pri vseh razlikah," je še dejal ob rojstnem dnevu države. Dodal je, da se sam ob razvijanju tega koncepta veliko pogovarja tudi z drugače mislečimi.
Današnjim nosilcem političnih funkcij pa polaga na srce, "naj ne pozabijo, zakaj smo se osamosvojili, in naj pazijo na tisto, kar moramo kot nacija delati skupaj".sl
dezurni@styria-media.si
Zakaj ima Lojzek hrbtenico. Ja če jo ne bi imel bi moral rit na hozentregerjih imeti pripeto.
Lojze, beri forume in ti bo jasno, zakaj z desnuhi ni možno normalno sobivanje. Ker iz njih vejeta eno samo …
Na plebiscitu smo večina, glasovali za samostojno državo Slovenijo.Od obljubljene Švice pa,nič od nič.Lojze, hvala ti za tvoje zasluge,samo politiko …