Volivci. Vlada želi v ustavo vnesti določbo, po kateri bo zakonodajni referendum veljaven le, če se ga udeleži določen odstotek volivcev. Kakšen bo vladni predlog, uradno še ni znano, so pa v koaliciji že konec lanskega leta govorili o 40-odstotnem kvorumu. Včeraj je vlada že začela obravnavati predlog za začetek postopka za spremembo ustave.

Čeprav odločitve še niso sprejeli, sta na mizi dva predloga sprememb: prvi zadeva že omenjeni kvorum, drugi pa bi opredelil področja, o katerih zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati. Eno od področij bodo javne finance. Na referendumu torej ne bo mogoče odločati o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna. Takšen je denimo referendum o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o izvedbi katerega za zdaj odloča ustavno sodišče. Vlada s spremembo ustave namreč želi tudi razbremeniti ustavno sodišče.

Težko do kompromisa
Ker bo za spremembo ustave v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina poslancev, bo moral biti vladni predlog deloma že usklajen tudi z opozicijo.

"SLS se ne strinja z uvedbo obveznega kvoruma za veljavnost referenduma in ga nikakor ne bi podprla, saj gre za odvzemanje pravice tistim, ki so se svojo voljo odločili izraziti. Prepričani smo, da bi uvedba takšnega praga udeležbe spodbudila tudi široko kampanjo nasprotnikov referenduma, ki bi pozivali k neudeležbi in bojkotu," pravi Radovan Žerjav iz opozicijske SLS. Opozarja, da ob 40-odstotnem kvorumu ne bi bile legitimne lanske lokalne volitve (v Celju je bila udeležba na primer 38-odstotna); legitimen pa bi bil le en referendum v celotni zgodovini.

Degradacija moči ljudstva
"Nelogično bi bilo, da je nosilec vse oblasti, torej ljudstvo, omejeno pri sprejemanju zakonov, državni zbor pa teh omejitev ne bi imel," pravi Branko Grims iz SDS.

Grims opozarja, da bi v primeru kvoruma relativno večjo moč dobil državni zbor. "V parlamentu lahko po poslovniku zakon potrdi en poslanec, če so preostali zadržani. Ta je lahko izvoljen z nekaj sto glasovi. Če glasu takega poslanca ne bi mogla razveljaviti odločitev sto ali več tisoč volivcev na referendumu, je to absurdno," dodaja.

Sto tisočakov vladi
Malo delo. Vlada se je včeraj odločila, da uradu vlade za komuniciranje nameni sto tisoč evrov proračunskih sredstev za organizacijo kampanje ob referendumu o malem delu.

Novi zakon. To vladi omogoča prejšnji mesec sprejeta novela zakona o volilni in referendumski kampanji.

Ne vsakokrat. V vladnem uradu za komuniciranje pojasnjujejo, da to ne pomeni, da bo vlada vsakokrat namenila sto tisočakov, pač pa je to zgornja meja.

Predlagatelji. Marko Funkl, predstavnik predlagatelja referenduma o malem delu, pravi, da je bil zakon, ki tudi vladi namenja sredstva za kampanjo, sprejet "v zanimivem časovnem obdobju". Dodaja, da predlagatelji že brez upoštevanja novih sredstev vladni kampanji težko konkurirajo: "Minister za delo je javna oseba, ki je vsak dan pod drobnogledom javnosti; mi take pozornosti ne dobimo."

Že porabljeno. Publikacija ministrstva za delo o malem delu je stala 6.270 evrov (sto tisoč izvodov), letaki (80 tisoč izvodov) in plakati predlagateljev pa 1.500 evrov.