Javna skrivnost je, da vsaka vlada v javni upravi po svojem odhodu pusti vsaj nekaj svojih ljudi. Nekateri ostanejo in pridno delajo, drugi, izobčeni iz nove garniture, brezdelno sedijo v svojih pisarnah, špijonirajo in delajo zdrahe. Na gospodarskem ministrstvu naj bi bilo takih prelevitev iz kabinetnega (političnega) uslužbenca za določen čas v javnega uslužbenca s službo za nedoločen čas 17, trdijo viri. A statistika tega na potrjuje povsem. Se pa ta sindrom jasno kaže na nekaterih drugih ministrstvih. Z rošadami kadrov na druga ministrstva in najrazličnejše zavode se seveda sledi zaposlovanja svojih v javni upravi da malo zabrisati. A uradniki med sabo vedo točno povedati, kdo je prišel kdaj, po kateri liniji in od kod.

Formule. Najlažji način, da minister poskrbi za službe svojih, je ustanovitev novega zavoda. Te dni se na primer odvija javni razpis za tri člane uprave novoustanovljenega javnega nepremičninskega sklada.

Ključni ljudje za nevidno kadrovanje politike v javno upravo pa so vodje kadrovskih služb po ministrstvih. Ti so tisti, ki poskrbijo, da se javni razpisi objavijo in da je vse videti, kot da so vsi prijavljeni za izbor imeli enake možnosti. Službo dobi vnaprej določeni. Prav razni tako nameščeni šefi uradov, agencij in zavodov pa nato vrnejo uslugo. Ko se mandat ene vlade konča, prav ti poskrbijo, da zaslužni funkcionarji in ljudje iz kabinetov ne ostanejo na cesti. Ali tako dobimo tudi kar najučinkovitejšo javno upravo, pa je najbrž skrajno sarkastično vprašanje.