Luka Mesec: "Ciljamo na sedem ministrstev"

Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec Foto: Saša Despot Luka Mesec
"Prej so nas jemali kot plombo, zdaj bomo v koaliciji enakopravni partner," pravi koordinator Levice Luka Mesec.
Oglej si celoten članek

Po volitvah pred štirimi leti niste bili pripravljeni vstopiti v vladno koalicijo, zdaj pa ste sklenili koalicijo s KUL-om, torej z istimi strankami, s katerimi sodelovanje pred štirimi leti ni bilo mogoče, kaj se je spremenilo?

V bistvu ne gre za iste stranke, dve, SMC in DESUS sta vmes stopili na drugo stran in podprli Janševo vlado. S tem sta prelomili svojo temeljno obljubo volivcem.
Še bolj pomembna pa je to, da so nas pred štirimi leti obravnavali kot plombo. Najprej so v pogajanja za tri, štiri tedne povabili NSi. Ko jih je Matej Tonin zavrnil, je ostalo teden dni časa, da se uskladijo z nami. V dobri veri smo šli v to, vendar po dobrem tednu ugotovili, da nismo dovolj usklajeni, da bi vlado polnokrvno podprli in da lahko damo samo podporo iz opozicije.

Zdaj, štiri leta kasneje smo ne samo enakopraven partner, ampak si upam reči, da eden idejnih motorjev prihodnje koalicije. Leva sredina se je močno približala našim stališčem. Vsi nasprotujejo socialni kapici in se strinjajo, da je nesmiselno denar metati v oklepnike. Strinjajo se, da je treba nekaj narediti glede stanovanjske politike. Vsi se strinjamo, da je podnebna kriza problem in da je treba rešiti slovensko zdravstvo. To zelo pozdravljamo. Močna Levica je v naslednji vladi pogoj, da bo to tudi narejeno.

Tukaj je zdaj tudi Golobova stranka. Pred kratkim ste izrazili skrb, da imamo, kot na zadnjih nekaj volitvah, opravka z ekstremnim centrom, ki bo govoril v vse smeri, levo, desno, sredinsko, po volitvah pa bo zavzel pozicijo status quo. A še vedno tako mislite glede Roberta Goloba? Ste dovolj kompatibilni ali je vaš glavni skupni motiv, da se zruši Janševa vlada?

Prvi cilj je seveda, da se zruši Janševa vlada, ampak najprej o Robertu Golobu. Goloba zelo spoštujem in mislim, da se bomo zelo dobro razumeli. Že zdaj je na soočenjih videti, da stališča zbližujemo. Na primer glede odnosa do orožja. Še nekaj časa nazaj je namreč govoril, da da bi sledil dvema odstotkoma za Nato, zdaj je zelo blizu našim pozicijam.

Glede socialne kapice je njihov predstavnik na soočenju Združenja Manager z Gospodarsko zbornico dejal, da jo podpira. To bi pomenilo tri do pet tisoč dodatnih evrov k plači managerja, proračun pa bi na ta račun izgubil 200 milijonov evrov za zdravstvo in pokojnine. Na zadnjem soočenju pa je Golob dejal, da je osebno proti.
Vidim precej velik napredek in možnost kohabitacije na način, da bomo delali politiko za ljudi. Poudarjam še enkrat, močna Levica v vladi je pogoj, da se bo to uresničilo. Res ne bi rad videl, da izgubimo še štiri leta, kot smo s Cerarjevo vlado in gledamo isti film, kot smo ga, da se Janša spet okrepi, ljudje pa so nezadovoljni.

Foto: Saša Despot Luka Mesec

Kako ocenjujete kandidate, ki jih je predstavil Robert Golob?

Težko rečem, predvsem pa nas zanima, kakšni bodo kandidati za ministre. Sem pa izrekel skrb glede njegovega predloga ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Močno nasprotujem njegovemu predlogu glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi postal vzvod s katerim bi ob javnem zdravstvu zgradili privatno, saj bi to pomenilo, da slovensko zdravstvo čaka usoda slovenskega zobozdravstva. Zdravniki bi se zaradi boljših pogojev dela, boljših plač iz javnega selili v privatni sektor. Dobili bi dobro privatno zdravstvo za tiste, ki bodo lahko z bančno kartico to kupili in osiromašeno javno zdravstvo za vse ostale, ki bodo prisiljeni čakati v čakalnih vrstah na slabo oskrbo.

Tudi glede tega sva se z Golobom pogovarjala na zadnjem soočenju ena na ena pri Petri Kerčmar, kjer sva se strinjala, da je treba odgovor za težave slovenskega zdravstva iskati znotraj javnega. To je zelo spodbudno in dobra iztočnica za koalicijska pogajanja.

Oboji se zavzemate za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po izračunih ekonomistov naj bi v zdravstveni blagajni zaradi tega nastala 500-milijonska luknja ...

Ne ...

... kako bi nadomestili izpad?

Predlagali smo dva zakona, ki predvidevata to nadomestilo. Pet ali šest vlad je imelo zavezo, da ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje v koalicijski pogodbi, pa niso pripravili niti predloga. Levica je prva, ki je s strokovno ekipo poleti 2019 pripravila zakon, v 99 odstotkih smo ga uskladili z ministrstvi. Zakon je tukaj, potrebna je samo še politična volja.

Zakon je pripravljen na način, da v zdravstveni blagajni ne bo izpada, pač pa bo 50 milijonov, ki zdaj poniknejo v zdravstvenih zavarovalnicah, šlo v zdravstvo. Če se ta zakona sprejmeta, bi bila zdravstvena blagajna v plusu. Bi pa, seveda zmerno, povečali prispevke delodajalca v zdravstveno zavarovanje.

Rad bi poudaril, zakaj je treba dopolnilno zdravstveno zavarovaje ukiniti. Razlog je, da 50 milijonov, ki jih plačamo za zdravstvo, ostane v zavarovalnicah, drugi razlog pa je, da je to najbolj nepravičen davek v Sloveniji. Vse ostale davke plačujemo po stopnjah, bogati plačajo več. Pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pa plačata tako upokojenec s 500 evri pokojnine kot manager z 10 tisoč evri plače, 37 evrov mesečno. Za managerja je to drobiž, upokojencu pa na koncu leta, ko sešteje 12 položnic, pomeni eno celo celo pokojnino.

Ampak 50 milijonov evrov ni dovolj za reševanje stanja v zdravstvu.

Naše zdravstvo je podfinancirano. Če primerjamo s sosednjimi državami, Avstrija v odstotkih BDP da skoraj tretjino več. To bo naslednja vlada morala rešiti. Seveda je vprašanje, kje najti vire in kateri so tisti davki, ki najmanj bolijo. Naša pozicija je jasna, nočemo povečevati bremena povprečno in slabše plačanim. Treba je poiskati načine, kako bolj obdavčiti kapital in premoženje, ki pa sta v Sloveniji glede na evropsko povprečje, podpovprečno obdavčena.

Foto: Saša Despot Luka Mesec

Zdravniki vedno bolj kategorično vztrajajo pri izstopu iz enotnega plačnega sistema. Kako bi reševali ta problem?

Ustavno sodišče je danes razveljavilo zadnjo reformo javnega plačnega sistema, ki je zdravnikom omogočal povišice za nekaj razredov. Če sem pred enim tednom rekel, da je plačni sistem mrtev, mislim, da ga je danes Ustavno sodišče z glasovi 7:2 spet oživilo.

Se bo pa morala naslednja vlada odločiti, kako ta sistem reformirati. Kar se nas tiče, bi bilo treba vse plačne razrede pod minimalno plačo enastovno izbrisati in teh je kar 22 od 65, glede ostalih pa se pogovoriti, kaj so dostojne plače, koliko si lahko privoščimo in koliko cenimo določene poklice. Če učitelj začetnik ne zasluži niti povprečne plače, je to sramotno. Če mladi zdravniki dobivajo malo nad povprečno plačo, njihovi 30 let starejši kolegi pa vlečejo po 10 tisoč evrov neto, je to škandal. Enostavno bo to treba plače spraviti v neke okvire, 1:5 je naše programsko izhodišče in znotraj teh gabaritov postaviti dostojne plače za vse in začeti ceniti delo in znanje.

Predvidevam, da bodo v tem primeru zdravniki še bolj ostro postavljali svoje zahteve.

Zdravniki niso enotni. Vrhovna zdravstvena kasta je zelo vplivna. Javno so bili večkrat objavljeni podatki o najbolje plačanih v javnem sektorju in mislim, da je med tisoč najbolje plačanih, 900 zdravnikov. Imajo res neverjetne plače, trikratnik plače predsednika vlade. Tako velikih izplačil enostavno ne bi smeli dobivati. Oni zagotovo ne bodo zadovoljni.

Redistribucija pa pomeni, da bomo slišali ostale zdravnike in zdravstveno osebje, ki je nezadovoljno in to z razlogom, saj vidijo razkorak med njimi in njihovimi kolegi.

Luka Mesec o tem, ali bi se, če bi se na terenu srečal z Janezom Janšo, z njim rokoval: "Kot veste, sem zelo spoštljiv do političnih konkurentov, o Janezu Janši pa imam izjemno negativno mnenje. Ne, ne bi se rokoval z njim."

Naslednja točka, kjer ocenjujem, da programi niso dovolj kompatibilni, je okoljska politik oziroma samooskrba z energijo. Golobovi ne nasprotujejo nuklearni energiji.

Tudi mi ne. Naš program pravi, da se nuklearka obdrži do konca življenjske dobe, kar je do leta 2048. Drugi nuklearki ne nasprotujemo sami po sebi, bi pa jo prestavili na naslednji mandat. Zdaj je prioriteta najti načine, da do leta 2030 zapremo TEŠ na način, da ne obubožamo Velenja. Velenje ne sme postati novo Trbovlje.

Do takrat moramo zgraditi dovolj obnovljivih virov, da nadomestimo izpad energije, ki jo proizvaja TEŠ. Nuklearka to ne more biti, ker se gradi 15 let, kar pomeni, da bi bili prepozni. Druga težava je, da je nuklearka izredno draga. Stala naj bi 6 do 11 milijard evrov.

Moja stališče je, da se splača počakati tudi iz tehnološkega vidika. Razvijajo marsikaj novega, razvijajo manjše modularne nuklearne elektrarne, znanstveniki so razvili sončne celice, ki proizvajajo energijo tudi ponoči, razvijajo se sprejemalniki energije za obnovljive vire ... Marsikaj bo čez pet let, kar še danes ni, zato bi bilo vratolomno zdaj iti v tako gromozansko investicijo. 11 milijard je namreč celotni investicijski proračun te države za 10 let. Počakajmo, to je naše stališče.

Foto: Saša Despot Luka Mesec

Še vedno vztrajate pri tem, da se na referendumu odloči o izstopu iz Nata in pri tem, da naj Slovenija postane nevtralna država. Ostale članice morebitne koalicije tega nimajo v programih.

Res je, to je naše programsko izhodišče in pri tem vztrajamo. Prepričani smo, da bi na ta način Slovenija zapravila manj za orožje. Tako kažejo izkušnje Avstrije in Švice, ki sta nevtralni državi.
Menimo tudi, da ne bi bili nič manj varni kot, če smo v Natu, kvečjemu bolj. Moje stališče je obratno od drugih, ki pravijo, da je Nato naš ščit, češ, če se zgodi napad na Slovenijo, se zgodi na vse članice. Nihče nam niti približno ne grozi z vojno in nihče nima interesa napasti Slovenije. Lahko pa se Slovenija znajde v vojni, če se Nato zaplete v vojno. Velja namreč tudi obratno, če je napadena ena članica, smo tudi mi v vojni.

Z izstopom iz Nata se ostale štiri prihodnje koalicijske partnerice ne strinjajo, zato smo že povedali, da za vstop v vlado pri tem ne bomo vztrajali. Bomo pa vztrajali pri tem, da ne mečemo denarja za orožje. Vsak evro, ki ga vržemo v oklepnike, je zgubljeni evro, ki ga potrebujemo za stanovanja, zdravstvo, pokojnine.

Ampak dolgoročno boste ostali pri zavezi, da Slovenija postane nevtralna država? Kakšno vojsko bi potem imeli, omenjali ste primer Švice in Avstrije.

Ja, to je primer.

Torej uvajanje naborništva?

Ne, jaz ne bi uvajal naborništva, bi pa se bilo treba pogovoriti o obrambnem konceptu, ki bi po mojem moral biti podoben temu, kar je bila včasih teritorialna obramba, se pravi, da je ljudstvo približno usposobljeno, da se zna ubraniti.

Avstrija in Švica ne dajeta bistveno manj za orožje kot Slovenija.

Trenutno res. Slovenija da nekaj čez odstotek, oni dajo okoli enega odstotka. Problem je zahteva Nata, da investiramo dva odstotka na leto, kar pomeni milijardo na leto samo za orožje. Milijarda je približno taka vsota, kot jo je Slovenija v prejšnjem desetletju vsak leto dala za vse investicije, ceste, železnice, domove za starejše ... Če zdaj rečemo, zgradili bomo nuklearko pa milijardo bomo vsako leto dali za vojsko, potem lahko pozabimo na vse ostalo.

Foto: Saša Despot Luka Mesec

Ali vam ankete, ki kažejo voljo volivcev, glede na to, kakšen cilj ste si zastavili na volitvah, kažejo dobro?

Zanja anketa Ninamedie, ki Levico postavlja na tretje mesto, je zagotovo to, na kar ciljamo na teh volitvah.

Imate oceno, koliko glasov vam bo vzela Golobova stranka?

Kolikor kažejo anket, je Levica stranka s trdno bazo in ima na teh volitvah precej potenciala za rast ne pa obratno, da bi nam vzeli glasove.

Na koliko poslancev ciljate?

Naš cilj je za 30 odstotkov izboljšati rezultat prejšnjih volitev.

Ali boste, če tega rezultata ne boste dosegli, ponudili odstop?

V stranki se moramo pogovoriti, kaj je slab rezultat. Če bo stranka ocenila, da je rezultat slab, potem zagotovo.

Vaša partnerica iz KUL-a, predsednica SAB Alenka Bratušek, je v intervjuju za naš portal dejala, da se bo morala Levica zaradi nekaterih njegovih izjav resno pogovoriti z Miho Kordišem. Kako vi gledate na to?

Miha je zelo pompozen, ampak pogosto na pravih točkah, opozarja na problem zdravnikov dvoživk, Miha opozarja na kaselc podjetja, na izkoriščanje delavcev ... Res pa je in to mu tudi večkrat povem, da se z nekaterimi njegovimi izjavami absolutno ne strinjam. O tem se ves čas pogovarjamo.

Med nekaterimi podjetniki naj bi se zaradi izjav Mihe Kordiša o nacionalizaciji, pojavile skrbi, da bodo morali bežati iz države. Kaj jim sporočate?

Da nacionalizacije podjetnikom ne napoveduj nihče, tudi Miha Kordiš ne. To je strah, ki ga ustvarja desnica, ustvarja pa ga zato, da bi zakrila svoje malverzacije. Moti me predvsem izenačevanje. Janez Janša vsak dan napiše 50 ostudnih twittov, da Hojsa, Mahniča in ostalih niti ne omenjam. To počnejo sistematično, provocirajo in govorijo zavržne stvari z dneva v dan in rečejo, saj na levi je isto.

Miha Kordiš je imel v štirih letih par ponesrečenih izjav in facebook postov. Kako lahko to damo na isto tehnico? Kako naj bi bilo to kar isto?
Imamo štiri ponesrečene facebook poste enega poslanca na drugi strani pa celo vlado, ki z dneva v dan provocira in žali državljane. Toliko je tega, da nismo več pozorni. To ni samo nefer do Mihe, ampak popolnoma izkrivlja podobo političnega prostora.

Za katera ministrska mesta se bo v vladi potegovala Levica? Sta to obrambno in okoljsko ministrstvo?

Sedem ministrstev imamo v ožjem izboru, obrambno to ni.

Katera pa so?

Okoljsko to definitivno je, o ostalih pa žal javno še ne smem govoriti.

Zakaj ne?

Nočemo razkrivati kart pred pogajanji.

Pa prihajajo kandidati iz poslanskih vrst, to lahko poveste?

Določen ja, določeni pa ne.

Prva stvar, ki jo napovedujete po vzpostavitvi nove vlade je odprava posledic Janševe vlade. Kaj natančno to pomeni?

Problem Janševe vlade je, da imamo opravka z oblastjo, ki poskuša ugrabiti državo. Nadzirali bi radi policijo, RTV, radi bi prišli tako daleč, da bi sodišča odločala tako, kot bi SDS hotel. To pomeni, da bi imeli popolnoma skorumpirano državo, v krempljih ene stranke.

Če pogledate na Madžarsko, boste videli, kaj se lahko zgodi. Madžarsko izsesavajo in denar odteka k Orbanovi oligarhiji, kjer rastejo multimilijonarji in milijarderji. Da do tega ne bi prišlo, je treba takoj po volitvah pa ne zaradi revanšizma, ampak, da se država vrne v ustavne temelje, zagotoviti neodvisnost policije, neodvisnost RTV, neodvisnost tožilstva in sodišč in vstaviti dovolj varovalk v sistem, da do grobega napada na institucije, ki smo ga spremljali, ne bomo več gledali. To bi lahko naredili do poletja.

Spada sem tudi sprememba dohodninske zakonodaje?

Naslednja vlada se bo morala odločiti, kaj narediti z dohodninskim zakonom, ki ga je sprejel Janševa vlada. Po mojem mnenju je najbolj pomembno sestaviti finančno sliko. Ne le, da so opustošili institucije, ta vlada zapušča tudi popolnoma raztreščene javne finance.

Treba je odpreti horizont 2030 in se vprašati, v kakšni družbi želimo živeti takrat. Kako se bomo soočali s stanovanjskim problemom, kako bomo reševali zdravstveno krizo, kako se bomo spopadali s podnebno krizo in določiti, koliko denarja potrebujemo za to. Zato je dohodninska reforma, ki v proračunu vrta 800 milijonsko luknjo, nesprejemljiva.

Foto: Saša Despot Luka Mesec

Stanovanja za mlade bi gradili iz proračunskih sredstev, kako bo to vzdržno?

Naš predlog je 30 tisoč stanovanj v desetih letih, to pomeni, da moramo investirati približno 300 milijonov evrov. Del tega lahko damo iz proračuna, del lahko najdemo v davku na nepremičnine, ki mora predvsem targetirati prazna stanovanja in tiste, ki so si stanovanja nakopičili. Nočemo pa v Levici, to je še ena groba laž desnice, obdavčevati ljudi, ki živijo v svojih hišah.

Tretja možnost: slovenska gospodinjstva imajo na bančnih računih 25 milijard prihrankov in menim, da bi se dalo zdaj, ko prihaja inflacija, marsikoga prepričati, da da denar na varno in kupi državno obveznico in dobi triodstoten zagotovljen donos, denar pa se steka v stanovanjsko gradnjo in gradnjo druge infrastrukture - bolnic, železnic, obnovljivih virov energije. Reševanje stanovanjske politike za mlade je lahko precej enostavno, samo politična volja je potrebna.

Kandidirate v Ljubljani, ki je trdnjava Levice, manj pa ima Levica volivcev na podeželju, v manjših krajih. Z avtobusi se niste odpeljali po Sloveniji, kot to počnejo druge stranke. Kako nagovarjate te volivce?

Veste kaj, nočem kričati na ljudi z vsakega plakata in z avtobusi posiljevati Slovenije. Taka agresivna kampanja mi ni blizu. Mislim, da so ljudje dovolj pametni, da se sami odločijo, ne da bi jih s propagando posiljevali na vsakem koraku. Mene kot volivca bi to kvečjemu odvrnilo.

V Sloveniji obiskujemo različne kraje in se pogovarjamo z ljudmi. Naši kandidati delajo kar lahko. Je pa res, da je Levica sploh na podeželju uspela predvsem zaradi vladne politike strahu. Ves čas z nekom strašijo, ali so to priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, so to begunci ali je to kdo drug. Tokrat sejejo strah po podeželju z Levico, češ, oni bodo nacionalizirali in vam vzeli hiše ter podobno. Težava je, da del ljudi temu verjame. Tudi sam sem srečal veliko takih, a ko se z njimi pogovoriš, ugotovijo, da je ta strah prazen. Na periferiji bomo morali krepiti prisotnost, da bomo imeli več stika z ljudmi, ker jih bo potem bistveno težje strašiti s praznimi lažmi.

Če bi se na terenu srečali z Janezom Janšo, bi se rokovali z njim?

(Premislek) Kot veste, sem zelo spoštljiv do političnih konkurentov, o Janezu Janši pa imam izjemno negativno mnenje. Ne, ne bi se rokoval z njim.

Preberite še:

Intervju Matej Tonin: Imam nižjo urno postavko od žene intervju Alenka Bratušek: Levica bo morala rešiti zadeve s Kordišem Intervju Tanja Fajon "Po naših izračunih bi lahko bila minimalna pokojnina 700 evrov"

sergeja.hadner@styria-media.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 118

  • 10:13 19. April 2022.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …

  • 20:51 18. April 2022.

    Luka Mesec eden rekih za katerega veš, da ne zavaja, da ne laže, da dejansko kar reče tudi misli, vse …

  • 14:03 18. April 2022.

    LEVI fašisti SS podtaknjenciso se spravili na cerkev v Podutiku, K K K. hvala SD in Levica, ne morete iz …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.